S papežem Leonom XIV. so se v četrtek, 22. maja, srečali udeleženci generalnega zasedanja Papeških misijonskih družb. Srečanja se je udeležil tudi ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar. Papež je zbrane spodbudil k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni vidik prenove Cerkve še posebej v današnjem času. Vsem narodom moramo prinesti evangeljsko obljubo resničnega in trajnega miru. V središče pa vedno postaviti Kristusa.
Papežev govor
Prisrčno pozdravljam vse vas, ki ste se iz več kot sto dvajsetih držav zbrali na letni generalnem zasedanju Papeških misijonskih družb. Najprej se vam in vašim sodelavcem zahvaljujem za vaše predano služenje, ki je nepogrešljivo za poslanstvo evangelizacije Cerkve, kar lahko osebno potrdim iz svoje lastne pastoralne izkušnje v letih svoje službe v Peruju.
Papeške misijonske družbe so dejansko »glavno sredstvo« za prebujanje misijonske odgovornosti med vsemi krščenimi in za podporo cerkvenih skupnosti na območjih, kjer je Cerkev mlada (prim. dekret Ad Gentes, 38). To vidimo pri Družbi za širjenje vere (Society for the Propagation of the Faith), ki zagotavlja pomoč za pastoralne in katehetske programe, gradnjo novih cerkva, zdravstveno oskrbo in izobraževalne potrebe na misijonskih ozemljih. Tudi Družba svetega otroštva (Society of the Holy Childhood) skrbi za osnovne potrebe in zaščito otrok, s tem da zagotavlja podporo programom krščanske formacije za otroke. Družba svetega Petra Apostola (Society of Saint Peter the Apostle) pomaga gojiti misijonske poklice, duhovniške in redovniške, medtem ko se Misijonska zveza (Missionary Union) zavzema za formacijo duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vsega Božjega ljudstva za misijonsko delovanje Cerkve.
Spodbujanje apostolske gorečnosti med Božjim ljudstvom ostaja bistveni vidik prenove Cerkve, kot jo je predvidel drugi vatikanski koncil, in je v današnjem času še toliko bolj nujno. Naš svet, ranjen zaradi vojn, nasilja in nepravičnosti, mora slišati evangeljsko sporočilo o Božji ljubezni in izkusiti spravno moč Kristusove milosti. V tem smislu je Cerkev kot taka, v vseh svojih članih, vse bolj poklicana, da postane »misijonarska Cerkev, ki odpira svoje roke svetu, ki oznanja Besedo … in postane kvas harmonije za človeštvo« (Homilija, maša za začetek pontifikata, 18. maj 2025). Vsem narodom, pravzaprav vsem bitjem, moramo prinesti evangeljsko obljubo resničnega in trajnega miru, ki je mogoč, ker je po besedah papeža Frančiška »Gospod premagal svet in njegovo stalno konfliktnost, ko je vzpostavil mir s krvjo svojega križa« (Evangelii Gaudium, 229).
Vidimo, kako pomembno je v vseh krščenih spodbujati misijonarski duh in čut za nujno prinašanja Kristusa vsem ljudem. V zvezi s tem bi se rad zahvalil vam in vašim sodelavcem za vaša vsakoletna prizadevanja pri spodbujanju svetovne misijonske nedelje na predzadnjo nedeljo v oktobru, kar mi je v veliko pomoč pri skrbi za Cerkve na območjih, ki so pod oskrbo Dikasterija za evangelizacijo.
Tako kot v dneh po binkoštih tudi danes Cerkev pod vodstvom Svetega Duha z zaupanjem, veseljem in pogumom nadaljuje svojo pot skozi zgodovino in oznanja Jezusovo ime ter odrešenje, ki se rodi iz vere v odrešujočo resnico evangelija. Papeške misijonske družbe so pomemben del tega velikega prizadevanja. Pri njihovem delu usklajevanja misijonske formacije in spodbujanja misijonskega duha na lokalni ravni bi nacionalne direktorje prosil, naj dajo prednost obiskovanju škofij, župnij in skupnosti ter na ta način pomagajo vernikom prepoznati temeljni pomen misijonov in podpore našim bratom in sestram na tistih območjih našega sveta, kjer je Cerkev mlada in raste.
Preden zaključimo naše današnje srečanje, bi rad skupaj z vami razmislil o dveh značilnih elementih vaše identitete kot Papeških misijonskih družb, ki ju lahko opišemo kot občestvo in univerzalnost. Kot družbe, ki so zavezane deliti misijonski mandat papeža in zbora škofov, ste poklicani, da v svojih članih gojite in še naprej spodbujate vizijo Cerkve kot občestva vernikov, ki ga oživlja Sveti Duh, ki nam omogoča vstop v popolno občestvo in harmonijo blažene Trojice. V Trojici namreč vse stvari najdejo svojo edinost. Ta razsežnost našega krščanskega življenja in poslanstva mi je blizu in se odraža v besedah svetega Avguština, ki sem jih izbral za svojo škofovsko služenje in sedaj za svojo papeško službo: In Illo uno unum. Kristus je naš Odrešenik in v njem smo eno, Božja družina, ki presega bogato raznolikost naših jezikov, kultur in izkušenj.
Zavedanje našega občestva kot članov Kristusovega telesa nas seveda odpira za univerzalno razsežnost poslanstva evangelizacije Cerkve in nas spodbuja, da presežemo meje naših posameznih župnij, škofij in narodov, da bi z vsemi narodi in ljudstvi delili presežno bogastvo spoznanja Jezusa Kristusa (prim. Flp 3,8).
Prenovljena osredotočenost na edinost in univerzalnost Cerkve ustreza prav pristni karizmi Papeških misijonskih družb. Kot taka bi morala navdihovati proces prenove statutov, ki ste ga začeli. V zvezi s tem izražam zaupanje, da bo ta proces potrdil člane družb po vsem svetu v njihovi poklicanosti biti kvas misijonarske gorečnosti v Božjem ljudstvu.
Dragi prijatelji, praznovanje tega svetega leta nas vse spodbuja, naj smo »romarji upanja«. Če povzamem besede, ki jih je papež Frančišek izbral za temo letošnjega svetovnega dne misijonov, bi vas na koncu spodbudil, da ste še naprej »misijonarji upanja med vsemi ljudmi«. Vas, vaše dobrotnike in vse, ki so povezani z vašim pomembnim delom, izročam ljubeči priprošnji Marije, Matere Cerkve, in vam iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov kot obljubo trajnega veselja in miru v Gospodu.
Prevod govora in povzeto po: Vatican News