Letošnje šolsko leto v Bosco Children je bilo zame zelo posebno. Ne samo zaradi dinamike v naši veliki družini, temveč tudi zaradi novosti: otvoritev Slovenskega veleposlaništva v Adis Abebi, prihod veleposlanice Kristine Radej z možem, s katerima smo postali zelo dobri prijatelji, obisk zunanje ministrice Tanje Fajon ob otvoritvi veleposlaništva (ob tej priliki je obiskala tudi Bosco Children), in krona vsega, najvišji obisk, ko nas je petega junija s svojim obiskom počastila še njena ekscelenca predsednica Nataša Pirc Musar. Z njo je prišlo tudi veliko njenih sodelavcev iz protokola, iz MZZ, državni sekretar in seveda veleposlanica, ki je pri nas že popolnoma doma, Kristina Radej z možem Alanom in Vesno Dolinšek, njeno namestnico.
Veleposlanica je poleg svoje službe tudi certificirana čebelarka in se je zavzela, da se čebelarstvo, kot način preživljanja najranljivejših skupin v Etiopiji, uvede tudi pri nas v Bosco Children. Naši otroci in mladostniki, ki prihajajo z ulice brez možnosti spodobnega preživljanja, pri nas poleg osnovnih potreb dobijo predvsem izobrazbo in spretnosti, ki jim pomagajo v prihodnosti. Z veleposlanico smo združili moči in naredili načrt za projekt, v katerem se bo naše mlade usposabljalo za čebelarstvo, tako teoretično kot praktično, hkrati pa bodo dobili tudi vso potrebno opremo. Prijavila je projekt in dobili smo za to potrebne finance in takoj začeli z delom. S pomočjo strokovnjakov smo že dobili družine čebel, čebelnjake, zaščito in vse ostalo potrebno, da je prva skupina mojih »mulčkov« že začela čebelariti. In obisk njene ekscelence Nataše Pirc Musar je pomenil med drugim tudi uradno otvoritev tega projekta. Otroci, z mano vred seveda, smo bili cel teden v pripravi na visok obisk, učili so se slovenskih besed, pesmic dobrodošlice, urejanja čebelnjakov, risanja risbic za goste … Na sam dan pa so vsi čutili, da se nekaj posebnega dogaja, v zraku je bilo veselo pričakovanje. Ob prihodu konvoja diplomatskih vozil z gosti in spremljevalci se je razlegal aplavz in pesem ob harmoniki našega ravnatelja.
Otroci, ki se predstavnikov oblasti ponavadi bojijo in pred njimi bežijo, ko skušajo preživeti na ulicah, so na ta dan dobili povsem drugačno izkušnjo. Predsednica Pirc Musarjeva jim je namenila veliko prijaznih besed, spodbud, daril in objemov ter jih opogumila za prihodnost. Tudi čebelice v novih čebelnjakih so njeno darilo, in ko se sedaj z njimi srečujejo med njihovim pridnim delom, se spominjajo na ta čudoviti dan in čudovito Slovenijo, ki jim jih je približala. Boljšega zaključka šolskega leta si ne bi mogla zamisliti in lahko začnem razmišljati o pripravah na odhod v Slovenijo, kjer bom preživela poletje.
Polona Dominik
