UTRINKI Z MISIJONSKIH POLJAN

Tedensko prebirajte kratke novičke, ki nam jih pošiljajo naši misijonarji.


14. 10. 2022

OPEKA PEDRO – MADAGASKAR – 6. 10. 2022
Ko slišim in vidim v poročilih, koliko denarja se vsak dan potroši za orožje in ubijanje ljudi, je skoraj nemogoče verjeti, da je to danes, v tretjem tisočletju, res. Naša civilizacija je izgubila razum in zdravo pamet. Mi, misijonarji, pa moramo neutrudno prositi in iskati denar za hrano, zdravila, pitno vodo, šolstvo, za preprosta stanovanja, po drugi strani pa gre toliko denarja za uničevanje celih mest in smrt Človeštva.
Misijonarji dobimo skromno pomoč za preživetje otrok, druge države pa trošijo denar za orožje, ki ubija mlade ljudi, ki sploh ne vedo, za kaj gredo v smrt.
Prosimo Boga, da bi se vsak brat in sestra zavedala, da živimo zato, da delamo dobro in služimo drugim za skupno dobro.
Obenem, ko vidim, kako ta sofisticirana orožja uničujejo našo zemljo in okolje, si mislim, da se vračamo v kameno dobo, ko človek še ni razumel, zakaj živi na svetu. Razlika je, da v prejšnji dobi človek ni rušil ter uničeval narave in okolja kakor danes, ko pravimo, da smo civilizirani. Kakšno nasprotje s tem, kar govorimo in kar delamo.
Kot pravijo naši bratje in sestre na Madagaskarju “življenje je borba” in to bo držalo do konca sveta! Sedaj pa grem pozdravit otroke, ki bi radi živeli v dostojanstvu in normalnem življenju.
Hvala vsem dobrim ljudem, ki pomagajo misijonarjem in drugim organizacijam, ki delajo za otroke, za mlade in za skupno dobro.
Lep pozdrav!
Pedro Opeka 

MEŠKO S. MARTA – UKRAJINA – 7. 10. 2022
Stanje je negotovo, vzdušje je … pričakovanje, kam se bo prevesilo to, kar se dogaja. Govori in ugiba se o atomskem orožju. Nekateri pravijo, da je odločitev, da se atomsko orožje uporabi, že narejena. Zelo majhno se počutim, ko o tem razmišljam.
Z gradbenimi materiali pa hitimo, da se bo uspelo še kaj narediti pred zimo. Temperature ponoči so že precej nizke.
Iz skupnosti imamo tudi veselo novico, saj je k nam prišlo eno dekle, ki želi postati sestra. Molimo, prosimo Gospoda, da se nas vseh usmili.
Hvala vam, da nas spremljate, saj morate delati tudi kakšne nadure.
Naj vas spremlja božji blagoslov.
s. Marta

IVANČIČ PETER – KUBA – 13. 10. 2022
Na Kubi že kar nekaj časa preživljamo ure vsakdana v smislu “so ure luči in so ure, ko ni luči”, oziroma povedano bolj strokovno, čez dan so ure, ko lahko prižgeš električno stikalo in so ure, ko je električni mrk. S tem povezan je menda tudi internet in vsa ostala sodobna “žična in brezžična” komunikacija.
Bom še dopisal … O ciklonu! Ker vsak ciklon poleg nevšečnosti nosi tudi svoje ime, naj povem, da je temu septembrskemu ciklonu bilo ime Ian (Jan). Privrtel se je z juga in prečkal Kubo na severu, na zahodnem delu. Da ne boste v zmedi, kje to je, gledano iz Slovenije, povem, da gre za del otoka levo od glavnega mesta Havana. Bil je 3. stopnje, kar preprosto povedano pomeni, da je bil ciklon močan. Predvsem je bilo prizadeto področje Pinar del Río. Zaradi posledic se zanje tudi v okviru Cerkve organizira pomoč. Lepo je videti, kako mnogi prinesejo svoja “dva novčiča” za tiste, ki so v tem hipu še bolj potrebni pomoči. V Havani in njeni okolici ni bilo tolikšne škode, razen nekatera podrta drevesa in še kakšna stvar, ki ni bila kos moči in dolgotrajnosti viharja. Ostali večji del otoka pa jo je, hvala Bogu, dobro odnesel. Je pa ciklon Ian, potem ko je zapustil Kubo, dobival na moči in se s še višjo stopnjo vrtel proti severu, na Florido v ZDA.
Vsak tak “dogodek”, v tem primeru je bil to ciklon, je za Kubance še dodaten vir negotovosti in tesnobe. Ob že tako težki in še vedno navzdol gibajoči se ekonomski situaciji, ob vsakodnevnih električnih redukcijah ali kot tu pravijo, “apagon-ih”, iskanju živil, množičnem odhajanju s Kube … Hvala Bogu za “kubansko” Mater Božjo! Tu jo kličemo »Virgen de la Caridad«. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je ta Marija kar za veliko večino Kubancev res “Virgencita”, kot ji ljubkovalno in po domače rečejo in se ji s svojevrstno pobožnostjo izročajo. Marija je tu res tista Zvezda Danica sredi te “solzne in velikokrat temne doline”, ki kaže na Kristusa, Luč sveta. Medtem ko oni tako radi prižgejo svečo pred Njeno podobo, pa je potem potrebna pot še naprej … do Jezusa Odrešenika. To pa je misijon! To je evangelizacijska naloga tudi na Kubi. Kako velik teren! In kako malo, zdaleč zdaleč premalo delavcev v tem Gospodovem vinogradu.
Molimo, zaupajmo in delujmo! V Sloveniji in na Kubi! Povsod!
Gospod naj bo z vsemi vami!
Peter


9. 9. 2022

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 5. 9. 2022
Lep pozdrav iz Kitwe! Slišim, da je pri vas zelo vroče. Pri nas je okrog 25 stopinj.
Zanimivo: trenutno sem edini slovenski jezuit v Zambiji in Afriki. Svoj čas nas je bilo deset! Kakšna razlika. Večkrat bi rad telefoniral, kot sem prej in se pogovarjal po slovensko, pa ne morem več. Moram dobiti WhatsApp, da se bom lahko pogovarjal z vami.
Tudi v hiši sem sam. Peter Carroll je šel na Irsko na počitnice in pride nazaj čez dva meseca. Sam sem tudi zaradi te nove jezuitske Južnoafriške province, saj je prevelika, da bi nas lahko bilo več v skupnosti, kot je to v majhni slovenski provinci. Po površini je ta nova provinca večja od cele Evrope in ima le enega provinciala!
Pišem novo knjigo ‘Excellence in Education’ (Odličnost v vzgoji) in bi jo rad končal do božiča. To bo moja deveta knjiga. Upam, da bo najlepša.
Z Bogom!
Janez 

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 5. 9. 2022
Dragi naši sodelavci v MSS, dragi misijonski prijatelji in podporniki. Septembrski pozdrav iz vroče Amazonije.
Moja pot nazaj na misijonsko polje me je srečno pripeljala do cilja. Vožnja se je zopet zavlekla za en cel dan, ker sem v São Paulu čakala 15 ur. Tam sem doživela klimatsko spremembo, saj je temperatura padla na 9 stopinj. Ko pa sem prišla v Manaus, pa je bilo zopet 34 stopinj in več. Moram priznati, da mi vročina bolj ustreza kot zima.
V srcu sem vas ponesla s seboj. Izražam veselje in hvaležnost vsem, s katerimi sem se srečala ali pa smo bili v duhu in molitvi povezani. In to naj nas povezuje še naprej.
Lep dvomesečen oddih doma mi je po vrnitvi dal duška in nov polet pred amazonskimi izzivi. Sedaj se s 5. septembrom, ko je praznik Amazonije, in s 7. septembrom, ko je praznik državnosti, začenja tako imenovan teden domovine. Medtem, ko so v prejšnjih časih to proslavili v šolah in družbi s korakanjem po ulicah, danes že 28. leto cerkvene in socialne organizacije prirejajo shode pod imenom »Grito dos Escolhidos«, kar pomeni »Krik izključenih«. Poudarek je na uveljavitvi človekovih pravic. Tako se bo jutri začelo s sv. mašo zunaj na velikem prostoru in nato nadaljevalo s pohodom po nekaterih ulicah, kjer bodo predstavljeni tisti, ki imajo svoje pravice kršene, vse to pa bo povezano z molitvijo, pesmimi in koreografijami.
Čutiti je nekakšno »klimo« pred volitvami za novega predsednika in druge državne in občinske avtoritete, ki bodo 2. oktobra. Vse se malo nagiba k kandidatom, ki delajo za uboge, izključene iz družbe, ter za ohranjanje Amazonije in nasploh vsega stvarstva. Daj Bog, da bi bili ti principi res dani v prakso in da bi zmagali pravičnost in solidarnost, tako potrebni za današnje čase v Braziliji.
S hvaležnostjo in spominom v molitvi, ostanemo še naprej skupaj na amazonskih poljanah.
S. Agata Kociper

ŽNIDARŠIČ S. FANI – BOCVANA – 9. 9. 2022
Kristusov mir in veselje!
Dragi vsi v misijonski pisarni,
hvala vam za vaše delo, ko pomagate graditi Božje kraljestvo … Dva tedna nazaj so po pošti prišla tako božična misijonska obzorja kot tudi velikonočna.
Kako ste kaj? …
Naj vas spremlja Božji blagoslov in Marijino varstvo.
s. Fani


2. 9. 2022

HITI S. VESNA – BURUNDI – 25. 8. 2022
Naši otroci molijo na poseben način in njihove molitve so prav gotovo uslišane. O tem pričuje čudovit Center AKAMURI, ki je prav gotovo zrasel po zaslugi in vztrajnih molitvah ter hrepenenju naših otrok. Znajo se iz srca veseliti vsake pozornosti ter se za vse darove iskreno zahvaljevati. Vsako jutro se ob prihodu v Center zberemo na dvorišču k jutranji molitvi. Otroci jo mnogokrat spontano oblikujejo in karizmatično popestrijo. Vsak četrtek imamo v kapeli sveto mašo, ki je na vso moč animirana. Spontane prošnje bi šle lahko v nedogled, če bi naš župnik ne znal ljubeznivo, a odločno povedati, da bo kar dovolj in bomo čez teden dni spet nadaljevali. Pri petju so vsi registri odprti: poje se, pleše in udarja na bobne. Ko smo imeli še premakljiv lesen oltar in ambon, se je vse vrtelo v ritmu; to je poseben ritem – ritem otrok s posebnimi potrebami. V obnovljeni kapeli vsaj kamnitega oltarja in ambona ne morejo premikati, pa še klopi so v tla zacementirane, da ostanejo na mestu. Bog pa s posebno ljubečim očesom zre na naše otroke in preko njih smo tudi mi, ki smo z njimi, na poseben način blagoslovljeni.
Smo v duhovni navezi!
s. Vesna Hiti, usmiljenka

SEVER P. JANEZ – RUSIJA – 27. 8. 2022
Prav lepa hvala za misli in novice iz Misijonskega središča! Trenutno sem v Moskvi in se pripravljam na duhovne vaje, ki jih bom vodil za sestre Matere Terezije. Letos poleti sem že imel dva termina duhovnih vaj. Poleg tega koordiniram prevoz novih orgel za našo stolnico, ki so bile narejene v Manili na Filipinih. Mislil sem, da jih bo bolj enostavno pripeljati v Sibirijo, pa sem se zelo zmotil! Je kar zelo zapleteno … Zdaj spet čakamo.
Poleti je moj konkreten stik s Slovenijo preko kolesarstva. Gledal sem Tour de France in spremljal Tadeja Pogačarja, zdaj pa Vuelto, kjer nastopa Primož Roglič.
Drugače sem v redu. Po eni strani se na zunaj za nas ni veliko spremenilo. Cene so narasle kot po vsem svetu … Veliko sposobnih mladih Rusov migrira v sosednje države. Čudno stanje imamo tukaj! Čakamo in molimo, da ostanemo zvesti Kristusu in Cerkvi in da bo kmalu mir.
Ne vem, če veste, ampak pred približno dvema mesecema so g. Antonu Ovtarju CM, ki deluje v Nižnem Tagilu na Uralu, odvzeli dovoljenje za stalno bivališče v Rusiji. Zdaj se je pritožil na sodišču in upamo, da se bo dobro obrnilo. Obravnavo ima 9. septembra.
Hvala za vso podporo in za to, da ste!
Lep pozdrav vsem in z Bogom!

IVANČIČ PETER – KUBA – 31. 9. 2022
(WhatsApp)
Vsem lep pozdrav s poti, iz mokrega Frankfurta. Otroci bodo spet začeli s šolo, ptice selivke gredo počasi v južne kraje, jaz pa nazaj na Božjo parcelo na Kubi.
Hvala za vse!
Lep pozdrav in blagoslov,
Peter Ivančič


29. 7. 2022

KASTELIC S. METKA – BRAZILIJA – 11. 7. 2022
Dragi vsi v misijonski pisarni,
Prisrčen pozdrav, domač in prav od blizu. Od pretekle srede sem v Sloveniji. Ostala bom do 14. septembra, ko imam polet nazaj v São Paulo.
Prišla sem po Kongresu iz Rima in sem si te prve dni vzela malo distance, ker smo imeli kar nekaj okužb med navzočimi iz vsega sveta.
Sem pri domačih v Notranjih Goricah in se navajam na slovensko klimo (beri zelo vroče) ter se aktualiziram ob branju Družine, Ognjišča in malo pridobivam za nazaj vse novosti in spremembe.
Vse dobro želim in pozdravljam,
s. Metka Kastelic

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 16. 7. 2022
Dragi sorodniki in prijatelji,
oprostite, ker se nič ne glasim! Vsaj dvakrat na leto bi vam rad poslal pismo o svojem življenju in delu.
Pri vas na severni polobli je zdaj poletje, pri nas je pa ‘hladna’ doba: temperatura je le okrog 20 stopinj; dnevi so kratki, noči pa dolge: sonce vzhaja in zahaja okrog pol sedmih. Zdaj je tudi suha doba, ker od aprila do oktobra ne dežuje; seveda je večkrat oblačno.
Čeprav imam čez sedemdeset let, mi zdravje še dobro služi, ker precej telovadim. Kondicija napravi veliko razliko. Upam, da bom še vsaj 10 let učil religiozno vzgojo, preden se upokojim.
Rad berem knjige o vzgoji, posebno o religiozni vzgoji, tako da v razredu veliko debatiramo o napredku – osebnem in družbenem, in ne le o raznih podatkih o religiji in vzgoji.
Rad se vas spominjam v molitvi. Prosim vstalega Jezusa, da vam da svoj čudoviti mir srca!
Vse lepo in dobro!
Janez

SEVER S. DORICA – KANADA – 28. 7. 2022
QUEBEC CITY – Papež Frančišek se je 27. julija znova opravičil za zlorabo kanadskih staroselskih otrok v rezidenčnih šolah, vendar je opozoril, da bi lahko sedanja “ideološka kolonizacija” še bolj spodkopala staroselske kulture, tradicije in vrednote.
»V preteklosti je kolonialistična miselnost zanemarjala konkretno življenje ljudi in vsiljevala vnaprej določene kulturne modele,« je dejal Frančišek. “Vendar pa tudi danes obstajajo številne oblike ideološke kolonizacije, ki so v nasprotju z realnostjo življenja, dušijo naravno navezanost ljudi na njihove vrednote in poskušajo izkoreniniti njihovo tradicijo, zgodovino in versko pripadnost.”
V prisotnosti premierja Justina Trudeauja, ki je leta 2017 papeža prvič povabil v Kanado, da bi se opravičil domorodnim ljudstvom, in generalne guvernerke Mary Simon se je papež Frančišek poklonil domorodnim vrednotam, hkrati pa opozoril, da nekatere politične odločitve ne upoštevajo domorodcev, njihovega življenja v skupnosti in še posebej njihove skrbi za starejše in bolne.
V času svojega papeževanja je Frančišek vedno znova grajal proti “ideološki kolonializaciji” in kritiziral bogatejše države, ki vsiljujejo svoje vrednote drugim, nedavno pa je koncept povezal s “kulturo preklica”, “cancel culture”, ki jo je opisal kot prisilno homogenizacijo idej in praks.
V Québecu je to kritiko podvojil z besedami: »Rezultat je kulturna moda, ki vse izravnava, vse izenačuje, se izkaže za netolerantno do razlik in se osredotoča na sedanji trenutek, na potrebe in pravice posameznikov, medtem ko pogosto zanemarjajo svoje dolžnosti do najbolj šibkih in ranljivih naših bratov in sester: revnih, migrantov, starejših, bolnih, nerojenih.”
“V ‘bogatejših družbah’ so ti pozabljeni,” je dejal papež v rahlo prikriti kritiki kanadske legalizacije splava in medicinske pomoči pri umiranju, ki dovoljuje evtanazijo, če ima oseba “hudo in nepopravljivo” zdravstveno stanje.
Papež je tudi posvaril, da “individualistična” narava sodobnega življenja in gospodarskih struktur predstavlja resnično grožnjo družinski celici, za katero je dejal, da je značilna moč domorodnih skupnosti.
“Avtohtona ljudstva nas lahko veliko naučijo o skrbi in zaščiti družine,” je dejal. “Med njimi se otroci že od malih nog učijo prepoznavati dobro od slabega, biti resnicoljubni, deliti, popravljati napake, začeti na novo, tolažiti drug drugega in se spraviti med seboj.”
Frančišek je dejal: “Naj nam krivice, ki so jih utrpela domorodna ljudstva, danes služijo kot svarilo, da ne bi zanemarili skrbi za družino in njene pravice zaradi večje produktivnosti in individualnih interesov.”
Papež je dejal tudi, da je “škandalozno”, da so v tako bogati državi, kot je Kanada, nekatere od najhujših stopenj revščine med domorodnimi ljudstvi, od katerih jih veliko ne more kupiti domov, ne morejo dokončati izobraževanja ali prejeti ustrezne zdravstvene oskrbe.
Med svojimi pripombami se je papež večkrat skliceval na podobo javorjevega lista, nacionalnega simbola države, ki je prisoten na njeni zastavi.
“Bogato raznobarvno listje javorja nas opominja na pomen celote, pomen razvoja človeških skupnosti, ki niso medlo enotne, ampak resnično odprte in vključujoče,” je dejal.
Papež Frančišek je ponovno izrazil svoj “globok sram in žalost” zaradi vpletenosti Cerkve pri vodenju rezidenčnih šol, ki so si na splošno prizadevale za prisilno asimilacijo domorodnih ljudstev.
“Tragično je, da so se nekateri predstavniki verskih skupnosti, kot se je zgodilo v tistem obdobju zgodovine, prilagodili konvencijam države in ne evangeliju,” je dejal in ponovil svojo prošnjo za odpuščanje, ki jo je izrekel v Alberti 25. julija.
Jutri, 29. julija, bo papež obiskal Iqaluit, glavno mesto teritorija, ki pripada Inuitom. Z mešanimi občutki spremljamo dogajanje in organizacijo tega zgodovinskega dogodka.
Teritorialne organizacije so ta kratek obisk usmerile predvsem politično. Do danes še nimamo informacije ali nas bodo prišli iskat z letalom, da bi se lahko tudi mi udeležili obiska. Moja misijona v Baker Lake in Chesterfield Inlet sta oddaljena več kot štiri ure poleta do Iqaluita.
Pripravljeni smo in čakamo.
s. Dorica Sever


8. 7. 2022

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 7. 7. 2022
Tudi jaz sem po dveh tednih nazaj v pisarni na inšpektoriji. Prejšnji teden sem bila na duhovnih vajah, ta teden zaključim še jezikovni tečaj, tako da sem samo danes v pisarni. Iz Slovenije sta prišli Monika in Polona in se malo z njima ukvarjam, danes pa gresta v Adamitulu. Mislim, da sta zadovoljni pri nas. Prinesli sta tudi veliko donacij za nas in moja zdravila. Luštni sta.
Na severu države ni nič dobrega, ampak vsaj dovolijo tja kamionom od ZN (World Food Programme), da lahko pošljemo hrano. Vse svoje zadnje donacije sem kar tja namenila, nekaj pa bom dala za stranišča v Gambeli. Tudi tu je vse vsak dan dražje.
Pobijajo  pa se tudi po drugih delih države. V zadnjem tednu je umrlo več sto ljudi … noro je. Ampak to svetu ni zanimivo in se sploh ne ve :(.

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 8. 7. 2022
Motor je res za nas v trenutnih razmerah najboljša varianta. Še vedno je tako, da z avtom dostikrat ne prideš v enem dnevu do Vangaindrana, čeprav je razdalja le 58 km. Če je pred tabo en tovornjak, boš čakal na splav tri ure, če pa sta dva, pa šest ur. Kar pomeni, da lahko kar začneš iskati prenočišče, čeprav je ura šele poldne. Motor pa dam na čoln drevak in sem v slabe pol ure čez. Sestre bodo zdaj samostojne in me ne bodo stalno prosile za motor. Hvala torej tudi v mojem imenu.
Razdalja “do 300” km je iz Farafangane do najbolj oddaljene župnije v škofiji. Bolj kot oddaljenost je težava v tem, ker so ceste res slabe. Matanga je od Vangaindrana oddaljena le 30 km, pa je Izidor, ki je ta teden tam na obisku, potreboval za to razdaljo 12 ur. Cesta je torej obupna. Za nameček so imeli tam v nedeljo birmo, župnik domačin me je ves paničen klical v petek ob 5h zjutraj in že prej vsak dan in prosil, naj mu jaz dostavim škofa, ker on nima avta. Prosil sem, naj vendarle najdejo kakšen avto kje bliže, morda v Vangaindranu, zadnjih 10 km ko je cesta najbolj razrita, gre pa lahko tudi peš. In tako je tudi bilo. Je šel peš. Po končani birmi ga je potem nazaj prvih 10 km do križišča zapeljal Izidor, naprej do Vangaindrana pa naš šofer Angelo, ki sem ga poslal v nedeljo zjutraj namesto k maši na pot z našim avtom, da pobere škofa in ga zapelje domov.
Mislim, da podobne stvari doživlja škof zelo pogosto. Vsako leto obišče vse župnije, ki jih je v škofiji 28. Od tega so le štiri mesta, ki so povezana z asfaltom. Po štiri župnije so v Farafangani in Manakari, dve v Vohipeno in ena v Vangaindrano, vse drugo pa samo blato.  Vesel sem, da je škof v Ihosiju skromen in zadovoljen z Dacio. Tam je vsekakor bolj suho podnebje in ni toliko blata, kot pri nas. In če bi bili na oddaljenih postojankah še vedno Slovenci, ki bi škofa hodili iskat v Vangaindrano, potem bi tudi našemu predlagal tak avto, s katerim bi se poceni vozil po asfaltu.


10. 6. 2022

BLAGOTINŠEK S. ZORICA – SENEGAL – 5. 6. 2022
Iskrena hvala vsem darovalcem akcije MIVA. Ob pogledu na avtobus College St. Ursule v mestu Thiès v Senegalu se mi je utrnila misel, da me spominja na Zeleno deželo.
Spominja me na barvo Slovenije in spominja na vaše darove, ki so nam omogočili menjavo šolskega avtobusa. Je tudi v barvah uniform učenk, ki je belo-zelena. V šoli z 840 učenkami imamo dva avtobusa za prevoz 4-krat na dan, saj pouk poteka dopoldan in popoldan.

Eden od avtobusov (letnik 2003 s prevoženimi več kot 870.000 km) je bil potreben tedenskega popravila, kar se je izkazalo z vidika stroškov kot predrago, da bi nadaljevali vožnje z njim. Dotrajan avtobus smo lahko zamenjali z bolj zanesljivim. Tu se bolje obnesejo rabljeni avtobusi starejših Renaultovih znamk, saj se šoferji lažje znajdejo. Kadar so potrebni rezervni deli, jih je mogoče dobiti od starejših znamk.
Šofer Benoit vozi sedaj nasmejan, ni ga več strah, kje bo obstal. Šoferju drugega avtobusa Izi, ki je tudi mehanik, ni treba tedensko popravljati avtobusa in iskati rezervnih delov. Starši učenk so bolj mirni, ker je prevoz zanesljiv. Pouk lahko poteka po načrtovanem urniku. Poleg tega smo sedaj pri 40 ˚C v senci. Toplo mi je tudi v srcu ob vašem daru.
Hvala tudi vsem v Misijonski pisarni, ki so izpeljali vso potrebno administracijo.

ČUK BARBARA – MEHIKA – 9. 6. 2022
Se vam oglašam in pošiljam lepe pozdrave iz Mehike 🤗.
Sem v redu, hvala Bogu. Spremljam ljudi v njihovih stiskah. Imela sem kar nekaj oseb, ki so poskušali narediti samomor. Tista ideja o večno veselih Mehičanih je pač maska.
Iz srca vse dobro in veliko blagoslova.
Barbara

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 9. 6. 2022
Božja previdnost nas preseneča in nam prihaja naproti po različnih poteh in za različne potrebe. Tokrat se v vašem sporočilu iz papeške Družbe čuti velika bližina do misijonov in zavzetost papeža Frančiška, branitelja človekovih pravic za dostojanstvo preziranih in pomoči potrebnih ljudi. Vedno se čuti ob apostolskih načrtih širjenja vere in socialne podpore tistim, med katere nihče ne gre. V tej dobi po epidemiji se vse tako draži, da se pri najboljši volji sprašujemo, kako naprej v tej prostrani Amazoniji, kjer se nikamor ne pride brez na tisoče litrov bencina za čolne in ladjice, mornarjev in drugih ladijskih pomočnikov, ne nazadnje pa tudi hrane in zdravil za ekipe, za shirane in bolne, a polne vere in upanja, da jim je Bog blizu v tolikšnih težavah in da vsaj od Cerkve niso pozabljeni. Tako da nam je zopet posvetila ena luč in bomo gotovo z veseljem odgovorili na povabilo za projekt iz nabirke Misijonske nedelje. Bog, bodi zahvaljen.
Za velikonočno tridnevje se cerkev v naši škofiji v Manausu in drugod, številne ekipe misijonarjev in prostovoljcev, odpravijo na misijonsko delo v odročne kraje, kjer imajo tako animacijo le enkrat ali dvakrat na leto. Ta milost jih je poživila, spremenila, vse skupaj pa naučila, da smo vsi božji otroci in da tudi v uboštvu lahko delimo med seboj tisto, kar smo in kar imamo. To nam je tako drágo, da nas in njih navdušuje za ponovne odhode v te kraje, kjer je vera pristna in resnična tudi takrat, ko ni duhovnika. Je pa Božja Beseda, iz katere črpajo luč za krščanske podvige in zvestobo Cerkvi … Zgodi se tudi, da se tem krščanskim občestvom približajo evangeličanski pastorji in jim obljubijo denar, če bodo prestopili k njim … To je povedal en star koordinator iz enega od teh krajev in da je tako mikavno, da bi lahko marsikomu spodletelo. A se zavedajo, da se vera ne more podkupiti in še bolj skupaj držijo ter gredo naprej.
Ta teden sem imela veliko težav in pravih preizkušenj s potnim listom, tako da je z drugimi dokumenti in zdravstvenimi certifikati posredovala slovenska ambasada, da bom končno lahko jutri, 10. junija, odpotovala v Slovenijo. Hvala za molitve, ki so bile tako uspešne, da sem danes dobila potrdilo, da je že vse preverjeno in urejeno za mirno vožnjo domov.
Tudi sama z vso to pripravo goreče molim za vas in za vse, s katerimi se bom osebno ali kako drugače lahko srečala, medtem ko se vam še naprej priporočam v molitev.
Sončen Amazonski pozdrav vsem,
hvaležna s. Agata Kociper, sosestre in vaši otroci z družinami.

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 9. 6. 2022
Za en mesec sem se vpisala v še en izpopolnjevalni tečaj jezika. Ravno ta teden sem začela. Je malo drag, ampak imam nekaj več časa in ker sem za zdaj zaključila z obiski po misijonih, bom en mesec trikrat na teden v šoli. Zdi se mi pomembno. Ker po vsem tem času še vedno težko sledim komunikaciji, razen kar je vsakodnevnega.
Drugače pa čakamo, kakšne spremembe bo prineslo poletje. Inšpektor je bil zdaj v Italiji in upam, da so naredili kakšen načrt, da naredijo malo reda. Jaz imam tudi nekaj idej, čutim, da lahko kaj več delam ali spremenim po treh letih in pol.
Drugače sem dobro. V soboto imamo slovesnost “Graduation” za tiste, ki končujejo poklicno šolo in potem začnejo odhajati na svoje, kot vsako leto, k družinam, na delo … Tako da bo v soboto velik praznik. Dolgčas nam tako in tako nikoli ni. Lep pozdrav vsem!


3. 6. 2022

SEVER S. DORICA – KANADA – 22. 5. 2022
Dragi vsi v pisarni,
sedaj, ko sem doma in počasi okrevam … možgani kar naprej delajo, saj nosim v srcu vse, kar se bo dogajalo, ko se vrnem.
Prvi trije meseci, julij, avgust in september so edini, ko lahko nekaj zunaj naredimo, zato za vsako poletje vse delo in transport do nas organiziramo že leto dni prej, saj se morje odpre šele v sredini meseca julija, ko prva ladja pride do nas … Napisala sem, kar bi zelo nujno potrebovali, če bi bilo možno financirati z vašo pomočjo. Pošiljam vam projekt in fotografije, ki ga opišejo. Račune vam bom pa kot vedno poslala po pošti, ko bo vse približno izvedeno.
Prisrčno vas pozdravljam, zahvaljujem za vaše dobre želje k rojstnemu dnevu in se veselim srečanja z vami.
s. Dorica

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 30. 5. 2022
Lep pozdrav, hvala za spremljanje in molitve za mojo operacijo. Vse kaže, da je operacija dobro uspela in okrevanje med starejšimi in bolnimi sestrami mi je zelo dobro delo … Veliko sem lahko premišljevala, tudi o vsaki sestri posebej, njihovih boleznih in velikodušni medsebojni pomoči v tistem, kar zmorejo. To so izrazile tudi do mene.
Tako me je presenetila s. Ana, ki je nikoli nisem našla odprtih oči. Vedno je bila na vozičku, kjer je dremala ali spala. A glej, kakšno veselje, ko je bila tokrat tako dobro razpoložena, da sem negovalko prosila za en posnetek, da bi ga poslali njenim domačim. In tako je tudi bilo. Domači so fotografijo sprejeli z velikim veseljem in hvaležnostjo. Po dobrem tednu sem se vrnila nazaj v mojo skupnost, kjer se še držim reda in gre dan za dnem vse na boljše. Bogu hvala, da me tako skrbno spremlja na vsakem koraku … Teh korakov bom imela še nekaj, potem pa bom že med vami … 🙏✈️ ❤️
Vse dobro in lepo pripravo na Binkošti. Naj sv. Duh ogreje naša srca, razsvetli naše poti in nas vodi po Jezusovih stopinjah, da se bomo ozirali okrog sebe in našli bližnjega, ki nas potrebuje.
Zaenkrat moj topel misijonski in amazonski pozdrav,
s. Agata Kociper

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 30. 5. 2022
Danes grem v Vangaindrano, da se vidimo z Janezom in Stanetom, in jima posodim avto in šoferja, ko jutri odpotujeta proti Antananarivo.
S Stanetom se vidiva večkrat, z Janezom pa v pol leta samo enkrat.
Lep pozdrav,
Jani

PODGRAJŠEK P. ALOJZ – MALAVI – 30. 5. 2022
Hvala za sporočilo in še enkrat hvala za intencije. Zdravje še ni preslabo. Čutim pa, da me je januarska okužba z virusom kar prizadela. Okužba je bila sicer bolj blaga. Vendar imam od takrat kronični nahod. Da le ni kaj hujšega. Pred dobrim tednom sem spet opravil Covid test. Po 24-ih urah so mi sporočili, da je vse OK. Tudi to je dar, ki poživlja dobro voljo in hvaležnost.
Pa lep pozdrav vsem v MSS.
p. Lojze

GRM TONE – MOZAMBIK – 30. 5. 2022
Kar samo se mi smeji. Danes sem uspel zaključiti s še zadnjimi nakupi in se mi vse izide v nulo … Skratka super! Piščeta sem vplačal, krmila in zdravila tudi, tako da vam bom z veseljem podal poročilo o poteku del … Z misijona pa me bodo sproti obveščali o zaključnih delih in o procesu ter poteku začetne vzreje … 😅☀️❤️

IVANČIČ PETER – KUBA – 31. 5. 2022
Pozdravljeni s trenutno oblačne dopoldanske Kube v skoraj gotovo sončno Slovenijo.
Najlepše se zahvaljujem za vašo pozornost in skrb tudi kar se tiče mašnih intencij. Se pa priporočam, kot tudi vso misijonsko polje na Kubi, vašim molitvam.
Vas in vse sodelavce v misijonski pisarni lepo pozdravljam in na ta zadnji majski dan in ob vstopu v mesec vrtnic, mesec Jezusovega Presvetega Srca, izročam Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Lep pozdrav,
Peter Ivančič SDB

MAVRIČ TOMAŽ – RIM – 1. 6. 2022
Prisrčen pozdrav ob mesecu, ki je še posebej posvečen Jezusovemu Srcu!
Prav lepa hvala za pismo ter vabilo na srečanje slovenskih misijonarjev. Počaščen sem z vabilom, smo pa kot Družba v zadnjih pripravah na naš Občni zbor, tako da vem, da se srečanja ne bom mogel udeležiti.
Z velikim veseljem in hvaležnostjo za vse, kar ste “misijonarji doma” in z vsem, kar pomagate “misijonarjem po svetu”, se vas bom spomnil v molitvi ter duhovni navzočnosti. Naj nam ta veliki misijonar pater Miha Drevenšek obudi veliko novih misijonskih poklicev!
Prisrčen pozdrav vsem sodelavcem Misijonskega središča Slovenije!
Povezani v molitvi in poslanstvu!
Tomaž


27. 5. 2022

PEDRO OPEKA, MADAGASKAR – 12. 5. 2022
Hvala za pismo in dobre novice, da je Jože srečno prišel v Slovenijo. Enako, da je bil Tone operiran in da ni tako slabo, kot so zdravniki mislili. Res Bogu hvala!
Hvala za poslan denar, da lahko nadaljujemo naše delo v Akamasoa, kjer je vedno več potreb. Pa se borimo naprej z Božjo pomočjo!
Včeraj so na sestanku ministrov odločili, da je uvoz za oba rešilca odobren in to brez davkov in carine. Sam predsednik se je zavzel za to, da čim prej dobimo oba rešilca iz pristanišča. Ko državniki razumejo in so dojemljivi, kaj pomeni pomoč najbolj revnim na podeželju, kjer so ceste tako slabe, da si ne zaslužijo naziva cesta, potem je res veselje delati z njimi.
Pedro

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 15. 5. 2022
Pozdrav iz Kitwe!
Mi smo končali prvi semester in zdaj imamo počitnice. Zanimivo, vsi moji študentje so dobili dobre ocene, več kot polovica je odličnih, kar me zelo veseli!
Že 27 let bo, odkar sem končal magistrski študij religiozne vzgoje v Angliji. Spet berem disertacijo, ki ima naslov: ‘An evaluation of the Zambian Secondary School RE Syllabuses’. Bil sem prvi, ki je ovrednotil zambijsko religiozno vzgojo in predlagal, kako jo modernizirati. Po 27 letih je naša religiozna vzgoja v Zambiji dosti slabša kot takrat. Ni več obvezna: cilj in vsebina sta še vedno ista kot takrat! Napisal sem tudi nekaj knjig o moderni religiozni vzgoji in ni nobene spremembe. Zanimivo! V Zambiji ni veliko napredka!
Čez eno leto bom v Sloveniji na počitnicah. Upam, da bom lahko potem še tri leta lahko učil na naši katoliški univerzi.
Vstali Jezus naj vas napolni z svojim čudovitim mirom!
Vaš stari misijonar,
Janez

KAVČIČ s. BOGDANA, BURUNDI – 18. 4. 2022
Joj, kar hudo mi je, da vam tako dolgo nisem dala glasu od sebe. Ni opravičila, čeprav ste vsi tam, vsakodnevno v mojih mislih, molitvah. Pri nas, v tej novi hiši, smo imeli skoraj kar naprej srečanja, tečaje in drugo, kar organizira Provinca. Res smo potrebovali eno tako zatočišče, da se nas lahko zbere večje število. Zato sem vedno v veliki zahvali za vse, kar ste tudi od doma pomagali.
Jaz sama sem kar dobro, le koraki se upočasnjujejo, pa tudi v glavi gre vse malo počasneje. Do zdaj še ni prevelike sile. Tudi tukaj smo začeli z zajetjem prvega studenca. To je tam, kjer so žene zajemale vodo za zidavo naše hiše. Pa sem šele zdaj videla, kakšen je ta studenec, v močvirju. Bilo je nujno potrebno, da se ga uredi. Ljudje so z veseljem pomagali in jutri ga dokončno uredimo. Sedaj lahko zajemajo na dveh straneh. In še drugega imamo v načrtu. Voda jim res veliko pomeni in so hvaležni zanjo.
In jaz mislim vsak dan na vas, na vse, kar se dogaja v Ukrajini in Rusiji. Nad svetom je kot ena mora zaradi te vojne. Tudi tukaj se vse draži, od bencina in vsega, kar se kupuje, ker je prevoz dražji. Na našem vrtu smo že začeli pobirati stročji fižol in drugo zelenjavo. Kmalu pa se bo začela suha doba. Bomo imeli vsaj fižol za pod zob. Saj za mlade sestre in postulantinje mora biti vsakodnevno na mizi.
Hvala za velikonočno voščilo. Tudi jaz ga vračam z vsem srcem. Vse, kar delate za nas in tolike druge, so kot semena Velike noči, Vstajenja, saj prinašajo veselje in življenje za dušo, telo in srce. Naj bo nad vami vedno Njegov in Marijin blagoslov.
S hvaležnostjo srčni in sončni pozdrav tebi in vsem tam pri nas, v Misijonskem središču.
s. Bogdana

KAVČIČ s. BOGDANA, BURUNDI – 20. 5. 2022
Jaz sama sem dobro. Dela ne manjka. Tukaj smo zajeli že četrti studenec. To mi je prilepljeno na kožo, ne da bi hotela. To smo imele še v dobrem. Vsi darovi so od vas ali pa od Karitas.
Potrebovala bom še sredstva, da bom še okrog hiše kaj uredila in zgradila hišo za vdove in druge. Tudi v tem predmestju je veliko ubogih, skoraj več kot na podeželju. Tam si dobijo kaj za pod zob v naravi. Tukaj pa iščejo delo sem pa tja, da z družino preživijo.
V veliki zahvali za vse še prisrčen in sončni pozdrav od s. Bogdane.

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 12. 5. 2022 – 22. 5. 2022
Dober večer in za vas dober dan. Danes sem bila pri kirurgu dr. Adriano, ki me bo operiral za žolčne kamne naslednjo sredo, 18. maja. V bolnico bom sprejeta ob 7. uri zjutraj, operacija bo ob 11.00h. Domov pa bom šla naslednji dan. Da bi se izognila delu in bom več počivala, bom prvi teden šla k starejšim sestram, kjer imajo tudi zdravstveno osebje … Z božjo pomočjo bo vse šlo dobro naprej. Lep pozdrav in molitven spomin. (12. 5. 2022)

Lep pozdrav. Zdaj sem po operaciji in že doma. Počasi okrevam. Imam pa pri starejših sestrah vso postrežbo, ki jo potrebujem. Pokazali so mi kamen. Nisem si mislila, da je tako velik. A je vse srečno uspelo. Hvala za molitve. (20. 5. 2022)

MIKEC S. ZVONKA, MOZAMBIK – 23. 5. 2022
V Angoli imam spet ogromne odgovornosti. Moram peljati naprej, kar je sr. Lorella zastavila in zastavila je kar na veliko. Tu se res vse lepo razvija. Imamo ogromno načrtov za naprej. Zelo velika pomoč našim otrokom je botrstvo, ki ga sestre res resno jemljejo. Pomagamo v velikih stiskah in težavah, ki si jih je težko predstavljati.
Imamo več načrtov za gradnjo, ponekod od začetka, drugje izboljšave. Zdi se mi, da je s. Lorella že omenila Cabindo, če bi se dalo dobiti kakšno pomoč za gradnjo otroškega vrtca. Tam je vse dražje, ker je odrezano od Angole.
Seveda pa se bom tudi za MIVO še priporočila. Prav tu v provincialni hiši je velika potreba po vozilu, saj se tu res ogromno vsega odvija. Tako lepo smo organizirane, da iz centra pomagamo vsem skupnostim. Imamo zelo dobrega šoferja, ki se v mnogih stvareh znajde in je praktično cele dneve na cesti. Ureja dokumente in nakupi vse potrebno, da lahko pošljemo v druge misijonske centre.
In večkrat bo treba na dolgo pot do Benguele in Luene, da bom spremljala lokalno delo.
Vse lepo in prisrčen pozdrav res z veliko hvaležnostjo vsem vam,
sestra Zvonka


6. 5. 2022

SEVER P. JANEZ – RUSIJA – 5. 5. 2022
Dragi vsi!
Hristos Voskres! Kristus je vstal!
Hvala lepa za voščilo! Zares je vstal! Naj nam da Sveti duh pogum in vero!
Dolgo ste čakali na moj odgovor …

Letos sem obhajal velikonočne obrede na Kavkazu v mestu Nalchiku. Tukajšnji župnik je že dlje časa bolan, ima raka, in škof je prosil, če bi ga nadomeščal. Bil sem vesel povabila, ker sem si že dolgo želel videti to slavno kavkaško gorato pokrajino. Približno 120 km od Nalčika je gora Elbrus, najvišja gora v Evropi, visoka nekaj čez 5600 m. Do nje nisem uspel priti, ker nisem imel svojega vozila. Lahko sem jo videl samo enkrat od daleč, ker so bile gore ves čas v megli. Dvakrat sem bil na izletu v gorah. Čudovito! Okoli mesta je tudi kar nekaj toplic, kamor sem se šel dvakrat namakat …
En dan sem šel na izlet v mesto Grozni v Čečensko republiko, okoli 250 km od Nalčika. Peljal me je stari katoličan iz Nalčika, ki je bil prej iz tega kraja. Veliko je pripovedoval, kako je bilo med vojno in kako so morali bežati. Katoliška skupnost se ni nikoli več vrnila v Grozni ali v Čečnjo.
Držim se več ali manj v redu. Glavno je, da sem zaposlen z resnimi projekti in se veliko srečujem s pozitivnimi ljudmi, posebno z ubogimi. Služim enkrat na teden pri sestrah Matere Terezije, kjer živijo brezdomci in tisti, ki okrevajo od alkoholizma. Enkrat na teden se ukvarjam tudi z migrantskimi otroki, ki pridejo iz juga sem z družinami zaradi dela. Nekateri še ne znajo rusko in se počasi uvajajo v življenje tukaj. Vsi ti so moji prijatelji in mi dajejo upanje. Preko njih doživljam duhovno tolažbo v tem času.
Hvala za vso podporo!
p. Janez

GRM TONE – MOZAMBIK – 4. 5. 2022
(WhatsApp)
Končno sem si vzel čas za gradnjo aviarijev – prihodnji teden bom zaključil z gradnjo, sledi oprema in zagon pred odhodom na dopust … Če Bog da in če bo šlo vse po načrtih …
Izbral sem krasen kotiček, popolnoma miren, v zatišju, z izvrstno senco, s prekrasno pred gradnjo – trije visoki zidovi, ki onemogočajo dostop nepridipravom … Skratka, sem zelo zadovoljen …

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 6. 5. 2022
Z velikim veseljem vam sporočam, da smo v začetku leta 2022 končno uspeli kupiti avto in smo ga z ladjo že poslali do skupnosti sester v socialni center Manikoré.
Sestre so skupaj z nekaj predstavniki socialnega centra šle na ladjo in po avto ter s ponosom in veseljem pošiljajo dobrotnikom iz Slovenije vroče amazonske pozdrave z zahvalo in zagotovilom molitev ter pričevanjem, da koder se to vozilo pelje, prinaša veselje množicam otrok in mladostnikov, ki se v tem centru vzgajajo in pripravljajo na lepše in odgovornejše življenje. Še enkrat velik bog plačaj vsakemu darovalcu, ki na ta način dela z nami v božjem vinogradu, pod vročim amazonskim soncem, bog pa zaliva to zemljo z roso in dežjem božjega blagoslova nad vas in nad nas.
s. Agata Kociper


22. 4. 2022

MIKEC S. ZVONKA – ANGOLA – 12. 4. 2022
Naj Bog obilno blagoslovi vse botre in vse dobre ljudi, ki redno podpirajo naše misijonsko delo. Res ne vem, kako bi bilo brez tega.
Danes smo v naši skupnosti, kot malo znamenje ob koncu posta, pripravili kosilo za 50 ljudi (no, to je le delček množice), ki jih vsak dan srečujemo pred našo hišo in delajo tu, na cesti: z vozički prevažajo tovor, prodajajo, prenašajo stvari in si s tem služijo za vsak dan. Na cesti ostanejo ves dan. Kako so bili hvaležni za toplo kosilo in dobro besedo … Tudi mamica z dojenčkom v rokah …
Še enkrat vsem v Misijonski želim blagoslovljeno veliko noč. V upanju, da se svet ob pogledu na križanega strezni in da Vstali razsvetli vse, ki hodijo v temi …
Prisrčen pozdrav,
s. Zvonka

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 14. 4. 2022
Hvala za poslano, nič nismo zamudili, imam pri sebi vedno nekaj rezerve.
En del šole je že pokrit, torej ena učilnica, ki je zaradi neravnega terena malo višje. Drugi dve učilnici sta malo nižje in bo tudi streha malo nižje. Upam, da bom lahko poslal kakšno sliko.
Jani

BAJEC IVAN – SLONOKOŠČENA OBALA – 14. 4. 2022
Pozdravljeni,
“Veseli se vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, … da je tema z vesoljnega sveta pregnana”, molimo ob velikonočni sveči. Naj ta velikonočni sijaj ožarja življenje vas vseh, ki se trudite v Misijonskem središču Slovenije.
Na veliko noč bom krstil katehumene, ki so se pripravili na krst. 1. maja pa bo škof birmal naše birmance. S tem bo moje delo tukaj v glavnem končano. V začetku junija nameravam priti domov.
Najlepša hvala za vaše velikonočno voščilo. 
Vsem lep vstajenjski pozdrav,
Ivan

SEVER S. DORICA – KANADA – 14. 4. 2022
Dragi vsi v pisarni,
hvala za velikonočen pozdrav in dobre želje. Tudi vam vsem želim  globoko doživljanje Velikega tedna. Sedaj smo blizu srečanju z vami in se veselim.
Molimo, da bi se ta nesrečna vojna končala in bi lahko vsi ljudje čutili NOVO UPANJE IN ŽIVLJENJE.
Prisrčno vas pozdravljam.
s. Dorica

PODGRAJŠEK P. LOJZE – MALAVI – 16. 4. 2022
Dragi prijatelji v Misijonskem središču. Hvala za prijazno voščilo. Tudi vi prejmite moje vstajenjske pozdrave in voščila.
Vstal je Zveličar, ves poveličan in častitljiv. Preplašenim učencem podarja mir, veselje, pogum, novo srce, novo zvestobo in svojo poveličano bližino!
Ravno po teh darovih tudi mi doživljamo Njegovo bližino, slutimo in čutimo, da nam Njegovi darovi dajejo duhovno globino in vstajenjski mir, nas mazilijo, utrjujejo in krepijo za Njegove vdane in zveste priče.
V tem duhu vam iskreno voščim veselo in blagoslovljeno praznovanje, ko v veri podoživljamo in v verski ljubezni objemamo našo izvoljenost v Vstalem Zveličarju.
Iskreno hvaležni,
Lojze Podgrajšek

KMETEC P. MARTIN – TURČIJA – 16. 4. 2022
Dragi sodelavci v Misijonskem središču!
Brez vas bi Oznanilo o Vstalem bilo okrnjeno, hromo ali onemogočeno.
Vsakovrstna pomoč in podpora, predvsem pa zavest, da je nekdo, ki ti pomaga in misli nate, ima zame neizmerno vrednost.
Vse je eno samo razlaščanje, tako kakor se je razlastil Kristus, dokončno ko se je dal položiti v grob.
Naj bo vse za pričevanje o njegovi zmagi!
Blagoslovljene praznike vam želim in vas lepo pozdravljam.
p. Martin
smirnski nadškof

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 17. 4. 2022
Najprej prisrčno pozdravljeni vsi v MSS.
Z veseljem sem prejela vašo lepo velikonočno vizitko in se vam iz srca zahvaljujem.
Moja letošnja Velika noč je povezana z novimi izkušnjami, ki so pred mano. Kot sem že zadnjič omenila, so mi pri rednih pregledih našli žolčni kamen, velik že 4,2 cm. Doslej še nisem ničesar čutila. Bo pa lahko kmalu kaj narobe. Zato se v ponedeljek po veliki noči, 18. 04. 2022, že odpravljam na srčni pregled, ki je potreben pred operacijo. Upam, da mi kmalu nato že potrdijo dan za odstranitev kamna.
To je torej ena novica, druga pa je ta, da imam že kupljeno letalsko vozovnico za domov in sicer za 10. junij, tja pa dospem 11. junija ob 23.00 h. S tem tudi potrjujem mojo navzočnost pri obhajanju misijonskih dogajanj, kot so načrtovani.
Zaenkrat vsem moj prisrčen pozdrav z zagotovilom molitev. Tudi vam se priporočam, obenem pa se zahvaljujem za mnoge molite, ki sem jih že deležna.
Hvaležna s. Agata Kociper

VLAŠIČ S. ANICA – RUSIJA – sedaj DUNAJ – 20. 4. 2022
Dragi vsi v misijonski pisarni!
Hvala za vašo pozornost z izraženimi željami k velikonočnim praznikom nam, ki smo se “do neke mere umaknili v penzijo”…! A Vstali zveličar nas najde povsod, zato nas lahko nepričakovano preseneti …
Poleg lepo pripravljenega pashalnega bogoslužja, ki ga je vodil misijonar (dominikanec iz Kameruna, ki nadaljuje študij v Avstriji) in ob ubranem petju sester, mi je bilo podarjeno lepo doživeto praznovanje Velike noči tudi letos. Za popestritev so poskrbele še novinke (iz Ugande, ki so tu na redovni formaciji), s predstavo iz evangelija Mt 28,8-10, ko žene pridejo mazilit Jezusovo telo, a ga ne najdejo … Lahko bi rekla: Vstali mi je podaril košček Afrike in njenih ljudi, uresničenja mojih nekdanjih sanj o misijonu v Afriki …
Kljub prazničnemu, mirnemu poteku teh dni nas sam Gospod spominja, da nismo še na cilju … Da je brat Kajn še vedno na delu … Prizori vojne in terorja, ki jih posredujejo mediji, predvsem pa osebne izpovedi prizadetih, zasenčijo tudi naš mir. V premišljevanju Božje ljubezni do človeka in nam podarjenega odrešenja po Jezusov trpljenju in vstajenju, smo si (naj bi) bili bliže vsi, ki to verujemo! To je moja goreča prošnja v velikonočnem času!
Naj mojim/našim pomanjkljivim molitvam pripomore tudi sv. Jurij, ki že “… za vodami čez travnike jaše …” Naj premaga vse zmaje in pošasti našega časa!
Vas vse v Misijonski pisarni, kakor tudi sestre in brate, raztresene po zemeljski obli, priporočam Vstalemu Zveličarju, naj vas obdari z MIROM in VESELJEM, ki ga svet ne more dati!
Vlašič Anica, fmm


14. 4. 2022

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 10. 4. 2022
Lep pozdrav in velik bog plačaj za velikonočno darilo iz PSI. Zares je prišlo ob pravem času in nam bo v velik božji blagoslov.
K nam prihajajo tudi od drugih skupnosti prošnje za pomoč otrokom pri oratoriju in drugih pastoralnih skupinah za malico. Tako da ta božji dar res dela čudeže. Bolj se deli, bolj se množi sreča in veselje mnogih ljudi.
Vsem v misijonski pisarni moj prisrčen pozdrav in lepo pripravo na Veliko noč.
s. Agata Kociper

BLAGOTINŠEK S. ZORICA – SENEGAL – 11. 4. 2022
Lep pozdrav!
Postaja prijetno toplo po senegalsko, tako da nam bo za Veliko noč najbrž vroče, ne samo, da bomo v kratkih rokavih.
Imeli smo zelo lep praznik Cvetne nedelje. Veliko petja. Res veselo smo mahali s palmovimi vejami … ob Hozani … Se mi je zdelo, da me je kar prestavilo na ulice Jeruzalema, čeprav tam še nisem bila.
Jutri se bom skupaj s postulantkami udeležila krizmene sv. maše, ki bo ob 11.30.
Na Veliki petek bodo žive postaje križevega pota, ki se bo začel ob 15h. Skupaj z obredi Velikega petka naj bi bilo vse skupaj do 19h. To verjamem, da te res potopi v »dogajanje« Velikega petka.
Je tudi čas ramadana istočasno. Še odkrivam, kaj to pomeni tudi praktično v vsakdanjem življenju za vse v Senegalu.
Vojna v Ukrajini se pozna na primer tudi tako, da zmanjkuje jeklenk plina. Tako poskušamo vse, kar je za daljše kuhanje ali peko, pripraviti zunaj na odprtem ognju.
S hvaležnostjo se Vas spominjam.
Hvala za vez!
s. Zorica

OPEKA PEDRO – MADAGASKAR – 13. 4. 2022
Dragi prijatelji v Misijonski pisarni v Ljubljani!
Tudi mi iz Madagaskarja vam želimo v tem težkem času, v katerem živimo, blagoslovljene Velikonočne praznike.
Jezus je z svojim vstajenjem zmagal nad smrtjo, nad zlom in nad vsem nasiljem, ki je v človeku.
Poveličani Jezus je prenovil in ustvaril nov svet duha, kjer se ljudje spoštujejo, med seboj pomagajo in ljubijo.
Vstopimo v ta nov svet in gradimo ga z ognjem Svetega Duha, vsak dan, tam, kjer živimo.
Povezani v molitvi!
Bratski in velikonočni pozdrav!
Pedro Opeka

1. 4. 2022

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 28. 3. 2022
Konec tedna smo imeli akcijo prevoza 6 ton riža. Najeti je bilo treba dva tovornjaka. Najprej v Vangaindranu na prvi kamion, potem preložiti 120 vreč na splav, pa spet na drugi strani jezera na drugi kamion … Konvoj smo spremljali tudi z našimi terenci, ponoči stražili, kuhali hrano za delavce … No, v dveh dneh je bila glavnina riža srečno doma. Ostalo bomo še odvažali po eno tono s terenci, tako kot smo delali že pred tem. Hvala za hitro pomoč ob ciklonu.
Hvala tudi vsem, ki so zbirali in prinašali darove za TKA.
Hvala in lep pozdrav,
Jani

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 30. 3. 2022
Upam, da ste vsi v redu, kakor smo tudi me v Gbagbamu Pošiljam ti sliko enega od otrok, ki jih spremljamo v centru. Z darom za podhranjene otroke jim pomagamo, da se njihovo zdravje izboljša in da postanejo krepki in zdravi, kot ta na sliki.
Otročiček se zahvaljuje vsem darovalcem in želi veselo in blagoslovljeno Veliko noč. Njemu se pridružujemo tudi vse sestre.
Lep pozdrav.
Mir in dobro,
s Anica

IVANČIČ PETER – KUBA – 31. 3. 2022
Dragi vsi v Misijonski pisarni!
Najlepša hvala za Vaše voščilo ob mojem “napredovanju” v letih, za kar pravzaprav nimam nobenih zaslug, če upoštevam dejstvo, da je življenje, kot tudi vsako leto, vsak trenutek na tej Zemlji Božji dar. Kot je Božji dar tudi vera, redovni poklic, duhovništvo, poklicanost v misijone. Božji dar je tudi Kuba. Pa Misijonsko središče Slovenije, Misijonska pisarna s svojimi zavzetimi sodelavci in širok krog čutečih ljudi, ki poleg drugega vidijo duhovno in materialno prikrajšane ljudi tudi daleč onkraj svojih zidov in ograj.
Hvala za vaše molitve! Naj bo Gospod vedno z vami! Naj usmiljeni Bog blagoslovi Slovenijo!
Vsem pošiljam lep, vetroven in sončen pozdrav s Kube,
Peter

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 1. 4. 2022
V soboto je bil na obisku Danilo. Bil je namreč v Ruandi na operaciji karpalnih kanalov, pa se je med potjo ustavil pri nas.
Sicer pa počasi zaključujemo prvi semester. Tudi sicer nam ni dolgčas.
Danes pa sem si vzela dan puščave – malo odklopa in priklopa Nanj. Blagodejno …


25. 3. 2022

PODGRAJŠEK P. LOJZE – MALAVI – 17. 3. 2022
Šele zdaj, po dveh mesecih, sem za silo okreval od posledic Omikrona. Nenehni kašelj, nahod, kot da bi se mi v nosnicah odprl studenec. No, pred tednom dni sem dobil tretji odmerek cepiva Pfizer in zdaj se mi zdi, da mi gre na bolje. Ves čas sem bil brez prave volje, slab spanec, slab apetit in slabo razpoloženje. Čudno. Tale Omikron me je res povsem iztiril. Drž’te se in lep pozdrav vsem.
Hvaležno iz Malavija,
Lojze

MIKEC S. ZVONKA – ANGOLA – 17. 3. 2022
Spoštovani vsi v Misijonskem središču Slovenije,
prisrčen pozdrav iz Angole. Obljubila sem, da se kaj več oglasim, potem ko sem se na hitro oglasila po tako uspešni Pustni Sobotni iskrici …
Pa čas beži tudi v Angoli. Tudi tukaj s skrbjo spremljamo vojno v Ukrajini, ki se praktično na nek način dotakne vseh nas. V upanju, da se stvari res rešijo čimprej …
Ker se po 26. februarju nismo več slišali, res velika zahvala za velik dar Pustne Sobotne iskrice. V Mozambiku pa bi že radi začeli z delom …
Zahvaljujem se za tolikšno pomoč. Seveda bomo še kar trkali na vrata Misijonskega središča.
Bog lonaj in vsem lep postni čas, da bo Velika noč vesela in blagoslovljena.
Hvaležna sestra Zvonka Mikec

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 18. 3. 20220
Lep, topel in sončen amazonski pozdrav!
Vojno, ki je tako blizu vam, tudi tukaj zelo čutimo. Bogu hvala, da se cel svet bori za dostojanstvo kultur in ljudstev in v solidarnosti odpira svoje meje beguncem. Gotovo tudi vsa Slovenija moli in dela za mir na svetu in v prvi vrsti med temi, ki so v vojski. Ko je Slovenija sprejela prve begunce, so tudi v Braziliji poročali. To dejanje je za našo malo Slovenijo velikega pomena, prav tako za naše brate begunce ter za svet. Papežu se pridružujem v molitvi, ko bo posvetil Ukrajino in Rusijo Mariji. Naj ta božji mir pride nad vse narode in da bi vsak nekaj malega prispeval, začenši pri svoji družini in svojem malem svetu okrog sebe.
Pa še drugič kaj. Ostanimo povezani,
s. Agata Kociper


4. 3. 2022

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 24. 2. 2022
Najlepša hvala za zanimivo pošto za misijonsko nedeljo! Še zdaj gledam slike in berem zanimive članke o vas, o slovenskih misijonarjih in p. Mihi. Hvala tudi za ponudbo maš!
V glavnem sem dobro. Dela je ogromno, je pa zelo zanimivo in tudi uspešno. To nedeljo grem v Lusako. Rad bi se poslovil od p. Janeza Mlakarja, ki marca odhaja nazaj v Slovenijo. Potem bom edini slovenski misijonar v Zambiji!
Zelo ti bom hvaležen, če mi pošlješ mašne intencije. Prosil bi za šest gregorijanskih maš na leto. Zakaj? Svoj čas sem vsako leto dobival par tisočakov od misijonskega krožka v Beltincih, toda naš sedanji župnik je to ukinil. Na začetku Misijonskega središča smo vsi misijonarji redno dobili kakšen tisočak na leto, zdaj pa že dolgo ne več; vi pomagate misijonarjem, ki prosijo pomoč za kakšen projekt. Tako mi bodo Gregorijanske maše v veliko pomoč.
Vse lepo in dobro!
Janez

KARNIČNIK S. MOJCA – DR KONGO – 26. 2. 2022
Dober dan in lep pozdrav vsem v Misijonski pisarni!
Ali se v Sloveniji pomlad že naznanja? Gotovo jo že težko pričakujete, čeprav zima menda ni bila posebno huda. Tukaj se pa potimo, potimo …
Delo z nedohranjenimi otroki v naši župniji je pred nekaj meseci steklo. Imeli smo ga zastavljenega za širši okoliš, a za to nismo dobili dovoljenja od državnih oblasti, zato smo se omejili na ožji okoliš naše župnije, kjer delamo v okviru župnijske Karitas. Nekaj otrok, ki so bili v najslabšem stanju, je medtem umrlo, ostali se pa že lepo popravljajo. Med iskanjem nedohranjenih otrok smo odkrili tudi nekaj takih, ki zaradi raznih telesnih okvar niso mogli hoditi. Priskrbeli smo jim zdravniško pomoč, nekaterim tudi operacije ali potrebne pripomočke. Kakšno veselje je videti otroka, ki se je prej plazil po tleh, zdaj pa hodi!
Vsak petek mamicam nedohranjenih otrok delimo sestavino hrane, s katero one potem dnevno pripravljajo nekakšno kašo ali močnik. V tej sestavini so skupaj zmleti koruza, soja, riž, arašidi in posušene gosenice. Otroci uživajo to kašo ali močnik od dva do trikrat dnevno. In res se kar vidno popravljajo. Na žalost pa ne prihajajo redno po hrano vse mamice otrok, potrebnih dodatne hrane. Pravijo, da jih je sram prejemati pomoč. Sram pred sosedi in drugimi znanci.
Koristim priliko, da se še enkrat iz srca zahvalim vsem, ki ste prispevali, da sploh lahko opravljamo to delo. Zlasti ste se izkazali Korošci, moji ožji rojaki. Bog bo vaš plačnik!
Prisrčno vas vse pozdravljam in želim milosti poln postni čas.
s. Mojca Karničnik, MJK DR KONGO

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 28. 2. 2022
Vsem misijonskim sodelavcem in prijateljem lep pozdrav, mir in dobro!
Naj vam napišem, kako sem bila vesela pošiljke pred nekaj dnevi. Hvala za knjigo o p. Mihu, klobuček, sopotnika in pisma. Naj vas Bog blagoslovi in še naprej blagoslavlja vaše delo.
Nekaj novic iz Gbagbama … Delo v medicinskem centru se nadaljuje. V začetku februarja je iz Belgije prišla mlada zdravnica prostovoljka, ki me bo nadomestila za eno leto. Zaenkrat sva še skupaj, potem bom jaz ostala bolj doma v skupnosti. Maja bo že 42 let, kar sem tukaj. A Afrika mi je zrasla k srcu, saj sem že več kot pol življenja na Slonokoščeni obali.
2. februarja smo praznovali dan posvečenih, a ker je bilo to med tednom, smo praznovali naslednjo nedeljo. V Gbagbam so prišli skoraj vsi redovniki in redovnice iz škofije. Bilo nas je štirideset iz petnajstih različnih kongregacij. V soboto zvečer je bil koncert zborov, otroci pa so pripravili različne skeče. V nedeljo je bila slovesna maša. Pri oltarju je gorelo 40 lučk. Po sveti maši je vsaka kongregacija pripravila svoj program in odgovarjala na vprašanja mladih. Praznovanje smo zaključili s slovesnim kosilom. Ljudje, predvsem mladi, so bili radovedni in navdušeni, da so lahko spoznali več vrst redov. Bog daj, da bi  jih več odgovorilo na Božji klic. Bilo je lepo in veselo srečanje. Molili smo za duhovne poklice. 
Želim vam blagoslovljen post, bogat z notranjimi  doživetji in srečanjem s Kristusom.
Hvala za vse, kar storite za nas, predvsem pa za molitev in žrtve.
Mir in dobro vsem,
s. Anica

BLAGOTINŠEK S. ZORICA – SENEGAL – 28. 2. 2022
V letu 2023 bomo uršulinke v Senegalu praznovale 60 letnico prihoda v Thies. Dakarski škof je takrat povabil sestre za vzgojo deklet. College v Thies ima dolgoletno tradicijo. Danes šteje dobrih 800 učenk, od tega je 600 učenk muslimank ter 209 katoličank. Pripadajo tudi različnim etičnim skupinam. Direktorica šole je naša s. Leocadie. 25. in 26. februarja sta bila dneva šole, zaznamovana z raznimi aktivnostmi, sv. mašo ter tudi dvema konferencama za učenke. Oba dneva smo preživeli na prostem, na šolskem igrišču.
V petek je skupina učenk za uvod v dan pripravila koreografijo o barvah, katera barva je najpomembnejša. Zelena, rumena, modra, rdeča … Vse so nas želele prepričati, da so najpomembnejše. Bela barva je nato dala vsaki barvi svojo vrednost, a največjo vrednost je dala temu, da so skupaj v mavrici …
Temu sta sledili kratki predavanji škofijskega vikarja o »Šoli kot kraju bratstva« ter župnika iz katedralne župnije, kateri pripadamo, s temo »Medverski dialog kot pot bratstva«. Teme so bile izbrane iz nabora tem, ki so jih uršulinske šole po vsem svetu prepoznale kot pomembne. Za šolo kot kraj bratstva so bile posebej izpostavljene vrednote solidarnost, mir, pravičnost, sprava in prijateljstvo.
Iz drugega predavanja sta mi zelo močno ostali dve misli. Prva, da medverski dialog pomeni priznati, da ima človek, ki pripada drugi veroizpovedi enako dostojanstvo ter druga, da dialog pomeni dialog življenja ter skupnih dobrih del. Ob pričevanjih učenk o dialogu se je utrnila tudi kakšna solza. Kako globoko mladi razumejo klic k »socialnemu« miru, ki je v deželi kot je Senegal, v veliki meri odvisen od dialoga med islamom in krščanstvom.
Dneva šole sta bila zaznamovana tudi s točko iz vsakega razreda. Vadili so zelo na skrivaj, da ne bi drugi točke že prej videli. En razred je zadnji dan vadil kar na šolskem avtobusu 😊.
V soboto smo imeli sv. mašo. To je bila še sv. maša za praznik sv. Angele, saj takrat zaradi stavke učiteljev v javnih šolah ni bilo modro, da bi se zbrali za sv. mašo. Učitelji iz privatnih šol so se delno pridružili stavki, da ne bi kasneje utrpeli finančnih posledic ob morebitnih ukrepih proti privatnim šolam, če bi pouk normalno potekal.
V soboto zjutraj mi je bilo toplo pri srcu, ko sem videla sedem kotlov na odprtem ognju, v katerih so pripravljali kosilo. Dva praznična dneva, prva dva po ukrepih, povezanih s pandemijo.
Vse to krepi tudi pripadnost šoli, medsebojne vezi in krepi upanje za mir.
To v teh dneh, ko s skrbjo pogledujemo proti Evropi, še toliko bolj občutimo.
s. Zorica

SEVER P. JANEZ – RUSIJA – 1. 3. 2022
XC! Hristos Voskres! Kristus je vstal!
To je res edina dobra novica! Kako smo tukaj in kako se jaz počutim? Kaj naj rečem? Najprej, vsi imajo neke povezave z Ukrajino preko sorodnikov in Cerkve. Težko si je predstavljati, da smo res v vojni! Večina ljudi je globoko zaskrbljenih, čeprav se na cestah in v trgovinah zdi, da je vse normalno in mirno. To se bo kmalu spremenilo. “Novic” ne gledam, prav tako poskušam samo minimalno odpirati razna »okna« na internetu. Če ne, sem cel dan zaposlen samo z morebitno katastrofo in posledicami zame osebno, za Cerkev in za ves svet. Zavedam se, da ta vojna ni toliko proti Ukrajini, ampak proti ZDA. Putin nam je to dovolj jasno dal vedeti, ko nam je pred enim tednom govoril dvakrat po eno uro. Nimam veliko apetita. Kar slabo mi je v želodcu in v srcu …
Sem pa hvaležen za veliko stvari, na primer, da sem bil po dveh letih in pol pandemije ravnokar doma v ZDA na obisku pri domačih Imeli smo zelo lep božič in silvestrovo. Dolgo smo bili skupaj. Imel sem tudi svoje duhovne vaje. Drugo pa je to, da Sveto pismo postaja zame vedno bolj aktualno. To je res nekaj močnega – ko bereš pri skoraj vsaki vrstici prav o svojem položaju na tem svetu v tem času. Najbolj hvaležen sem pa za to, da mi je bila preko družine in Cerkve podarjena vera v Dobrega Boga, ki nas nikdar ne pozabi in ne zapušča. Prav te stvari, te bogate stvari, sem zdaj poklican dajati naprej vsem, ki bodo iskali smisel in upanje.
Za institucionalno Cerkev bo težko, ker so ukinili SWIFT. Naša Cerkev je zelo odvisna od zunanje pomoči. Če bodo ti okrepi dolgo trajali, bomo morali začeti prodajati nepremičnino, če je bo kdo sploh lahko kupil! Našega škofa zelo skrbi. Pravi, da je današnje stanje slabše in veliko bolje zaskrbljujoče, kot pa je to bilo leta ’91. Imamo občutek, da se bomo vrnili k stanju, kot je bilo v Rusiji v začetku 90-ih let, po tem, ko je Sovjetska zveza naenkrat razpadla in je bilo vse zelo skromno. Težko, zelo težko bo za mnoge.
Za zdaj se učimo živeti in skrbeti samo za ta dan. Upajmo, da se bomo še spreobrnili … Bog je dober!
Hvala za vso podporo – posebno molitveno!
p. Janez

GRM ANTON – MOZAMBIK – 1. 3. 2022

Bog poplačaj vsem darovalcem. Maše bodo opravljene, kakor so bile vse do sedaj … Se priporočam tudi v prihodnje!

Začel sem s postnim obiskom župljanov in župnijskih skupnosti – danes in jutri sem bil v Benga (beri: Bengi). To je prva skupnost v koridorju Zambezija. Slika je zares katastrofalna: veliko je malarije, vročine, diareje, kašljajo pa skoraj vsi. Cepljenih proti Covid-19 ni, saj v ta koridor Rdeči Križ še ni vstopil. Žal jih je premalo, predvsem pa so brez idej, kako in kaj. 


25. 2. 2022

GRM TONE – MOZAMBIK – 19. 2. 2022
Razsežnosti poplav si jaz do sedaj še nisem uspel podrobneje pogledati, saj so določeni predeli zaradi deževja praktično odrezani. Potrebna je pomoč pri hrani in zdravilih. Do sedaj sem uspel organizirati štiri izobraževanja o uporabi vode in nujnosti higiene v izrednih razmerah, pri čemer mi pomaga osebje z ministrstva za zdravje. Kar lepo sodelujemo, ker ne eden ne drugi ni sam kos tej situaciji. Do sedaj nas je že trikrat obiskal ciklon (prvi pred dobrim mesecem). Deževje pojenja, pa se zopet vrača … Vmes smo imeli en teden lepega in sončnega vremena (ta je bil vzrok dvema ciklonoma, saj se je preveč segrelo, tja do 45°C). Po zadnjem ciklonu Batsirai je deževje vsakodnevno, obilno in dolgotrajno, kar povzroča težave v vseh pogledih. Najhujše je pomanjkanje pri preskrbi s hrano, zdravili in gorivom. O konkretnejši pomoči pri obnovi se dogovarjamo predvsem v mestu, kjer je spisek vseh potreb že skoraj dokončan. Karitas tukaj deluje, “smo pa že brez vsega”. Lokalne oblasti na vseh ravneh nas obiskujejo, delajo popis potrebnega, a od nikoder ni nobene konkretne in koristne pomoči … Žal se osebno lahko osredotočam le na področje dveh župnij, ki jih pokrivava s sobratom salezijancem. Lahko rečem, da je v tem času delo zares neznansko naporno. 
Edino, kar nas drži pokonci, je hvaležnost ljudi in molitve vseh, ki nam stojite ob strani. Bog lonaj … Bog vas živi!

MIHELČIČ P. JANEZ – KIRGIZISTAN – 22. 2. 2022
Pri meni osebno je vse v redu: čez teden predavam na univerzi, ob koncu tedna pa pomagam na župniji. Politični položaj pa ni nič kaj rožnat. Tukaj sicer nismo direktno vpleteni v krizo v Ukrajini, ampak posredno seveda vpliva tudi na nas. Ekonomska situacija se slabša in ne vem “kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti”. Cene zelo rastejo, plače pa ne. Nekoč sem slišal, da imajo na tem ponorelem svetu upanje lahko samo norci ali pa kristjani …
Upam, da bom lahko poleti prišel domov na obisk, vendar če bo vojna in letalskih poletov ne bo, ne bom mogel priti. Vse je v Božjih rokah!
Prisrčen pozdrav v Gospodu vsem v MSS,
Janez

KRMELJ JANEZ – MADAGASKAR – 23. 2. 2022
Ciklon Emnati nas je zadel v polni meri. Divja že od 11h zvečer. Njegova pot se je spremenila in potuje čez vse slovenske misijone. Podira drevje, odkriva in podira hiške domačinov, pločevina s streh leti po zraku. Poplave. Ljudje iščejo zavetje v cerkvi, ki je edina močno grajena stavba. K sreči je hitro prišla pomoč iz MSS za odpravo posledic ciklona pred 10 dnevi, da smo ustvarili vsaj nekaj zaloge riža. Hvala vsem, ki mislite na nas. Ubogo ljudstvo. Prizadeto je območje več milijonov ljudi. Bog pomagaj!
Zaenkrat delam z motorno žago. Zgleda hujše kot je, ker nismo vajeni takih prizorov. Vsaj odsek do državne ceste bomo očistili. Bog dela za nas. Vse do danes nisem imel primera za nujen odvoz bolnika na kirurgijo. Tudi to je čudež.
Lep pozdrav

KERIN STANE – MADAGASKAR – 23. 2. 2022
Ciklon Emnati je bil tokrat rušilen tudi pri nas. Bil je veliko močnejši kot prejšnji. Podiral je drevesa in razkril streho na dvorani. Pločevino je odneslo 5 m stran preko obzidja na cesto, ki pelje proti Manambondro. Tudi na cerkvi je na enem vogalu odkril streho.
Adamič mi je sporočil, da je tudi v Manambondro odkrilo dvorano, kjer je sedaj delavnica. Ne vem, če je Jani kaj sporočil. Ko se stvari umirijo, sporočim, kaj bi potrebovali.

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 23. 2. 2022
Sredi noči je začel veter pihati v vedno močnejših sunkih. Razkril nam je mizarsko in mehanično delavnico. Ko se je zdanilo, smo opazili tri sosedove hiše podrte in na tleh veliko dreves. Še nekaj streh nam je ropotalo. Uspeli smo jih obtežiti z vrečami peska. Jože je sporočil, da je ciklon sredi noči obrnil smer gibanja in sicer proti jugu. To je to, zdaj je mlin prišel do nas in nas melje in zaliva …


18. 2. 2022

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 15. 2. 2022
Kot kaže pri nas poplave niso bile tako katastrofalne, ker smo blizu morja in so vode že po enem dnevu začele upadati. Ustje reke Manambondro se je široko odprlo in smo živeli na otoku samo en dan. Drugače je v Vangaindranu, kjer reka Menanara poplavlja že več kot teden dni. Eden od pritokov je namreč tudi Itomapy ki teče skozi Befotako in Midongy, kjer je bilo vse pod vodo, pravi Tone.
Pri nas imamo glavno težavo v cestni povezavi z Vangaindranom. Tudi pri nas je veter oklestil kruhovce, ki so glavna hrana sedaj do aprila. Na izpostavljenih legah je polomilo tudi manioke, tako da se tudi pri nas obeta kar huda stiska. Seveda še zdaleč ne tako kot pri Jožetu, ki je bil blizu središča ciklona. Mi smo bili hvala Bogu bolj na robu in nas je le oplazilo. Ali se že zbira kakšna pomoč za ta namen? 
Janez je že menda naročil en tovornjak riža in me vabi, naj se mu pridružim. Da bi nekaj od teh 30 ton tovornjaki zvozili tudi k nam v Manambondro za pomoč najbolj prizadetim. Seveda bo dostava spet zgodba in projekt zase, saj je treba vso robo s kamiona prelagati najprej pri mostu Lasetra, potem pa pri jezeru Masianaka spraviti vse na čolne in na drugi strani spet na drug kamion do Manambondra. Se torej priporočam za pomoč. Hvala vsem darovalcem za vsak najmanjši dar.
Jani

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 17. 2. 2022
Predvčerajšnjim zjutraj (15. 2.) nas je pretresla novica, da se je v ponedeljek zvečer na ulicah Adis Abebe z avtom smrtno ponesrečil mlad 42-letni salezijanec Temesgen, ko je šel od maše pri sestrah. Zelo težko je opisati šok in žalost ob tako nepričakovani novici. Jeseni je prišel s študija na Filipinih in postal odgovoren za poklicno šolo v Mekanisi ter za inšpektorialne socialne komunikacije, torej ves tisk in vse, kar to vsebuje. Zelo sposoben in vesel človek; zrel za nebesa. Dodatna žalost je to, da je njegova družina na daljnem severu, vojnem območju, s katerim ni možna nobena komunikacija in jim ne morejo sporočiti, da je njihov sin umrl. Jaz sem ga spoznala že pred nekaj leti v Keniji, kjer je študiral teologijo. Zelo sem se razveselila, ko sem ga pred nekaj meseci spet ponovno srečala, saj je bil človek, ki se ti že po enem srečanju vtisne v srce. In zagotovo bo za vedno v srcih tisočerih ljudi, ki bodo dolgo potrebovali, da sprejmejo to izgubo.
Po tradiciji so se priprave na žalovanje in pogreb začele v hipu, ko se je razvedelo. V istem dnevu so ga pripeljali iz bolnice v skupnost v Mekaniso. Začelo se je žalovanje in molitev v cerkvi, s krsto na sredini. Neutolažljiv jok vernikov, vseh salezijancev, vključno z inšpektorjem. Včeraj, dan za tem torej, pa je bil pogreb. Tisoči smo bili zbrani in tisoči so se odpeljali na pokopališče. Molimo za njegovo dušo, za ubogo družino na severu in tudi za vse salezijance, da si opomorejo od vsega, kar jih je doletelo v zadnjem času in v Don Boskovem duhu nadaljujejo čudovito poslanstvo.
Polona Dominik

ŽNIDARŠIČ S. FANI – BOCVANA – 18. 2. 2022
Kristusov mir in veselje!
Kako ste? Hvala za to, kar ste in kar storite za širjenje Božjega kraljestva tu, na zemlji …
Hvala za rožne vence. Se še priporočam zanje.
Trenutno sem v Rimu v karanteni,  21. 2. začnemo s srečanjem, ki bo do 28. 2. zvečer. Končali bomo s sv. mašo, potem pa pridem v Slovenijo. V Bocvano se vračam 21. 3. zjutraj.
Torej lepe pozdrave iz Rima,
s. Fani

—————————————————————————————————————–

PUSTNA SOBOTNA ISKRICA 2022
Pustna Sobotna Iskrica 2022 je že skoraj pred vrati. Potekala bo na pustno soboto, 26. februarja, med 9. in 15. uro. Sredstva, ki se bodo zbrala v letošnji akciji, bodo preko misijonarke s. Zvonke Mikec šla v MOZAMBIK. Namenjena bodo nakupu hrane za dekleta v internatu v Namaachi ter gradnji nove obednice. Vabljeni k poslušanju in darovanju!

POGOVORI Z MISIJONARJI
V četrtek, 17. 2. 2022, je bil v okviru cikla dogodkov Pogovori z misijonarji pogovor s s. Zvonko Mikec, ki je po dveh desetletjih misijonskega dela v Angoli in desetletnega dela v Mozambiku od tega tedna dalje ponovno v Angoli. Posnetek pogovora, ki je potekal preko Zoom-a, si lahko poslušate na povezavi: https://www.missio.si/blog/2022/02/17/%ef%bf%bcpogovor-s-s-zvonko-mikec/.


11. 2. 2022

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 7. 2. 2022
Šele danes se oglašam, da vam povem, da sem se iskreno razveselila vaših čestitk … Torej velik Bog plačaj. Skupaj z mojim rojstnim dnem praznujemo tudi god sv. Agate, velike svetnice in mučenke. Deležna sem bila molitev in spomina pri mnogih mašah ter drugih molitvah. Naj jih podelim tudi z vami in prikličem obilo Božjega blagoslova nad vas in nad vse naše drage ter zveste misijonske prijatelje in dobrotnike.
Veselim se, da se bomo, če Bog da, letos nekje v poletju srečali doma, v naši dragi Sloveniji.
Upajmo, da nam bodo časi naklonjeni in da nam koronavirus ne bo pri tem v oviro … Ne vem še točno kdaj si bom iskala vozovnico … In če je na razporedu kakšno misijonsko srečanje ali podobno, bi rada že vnaprej vedela, da bom lahko načrtovala vozovnico.
Upam, da ste vi dobro in pri zdravju. Tudi tukaj se virus ne umirja … Kar naprej se prebuja in izziva …

OPEKA PETER – MADAGASKAR – 7. 2. 2022
Vsi smo bili v strahu kaj bo, ko bo prišel ciklon na Madagaskar. Na vzhodni obali je veliko škode. Pravijo, da je porušenih in uničenih skoraj 90 % domov, riževih polj in ostalih nasadov.
Tudi pri Jožetu Adamiču je bilo zelo hudo. Veliko škode ima na misijonu in okolici. Danes sem govoril z njim po telefonu, ga podprl ter mu ponudil pomoč. Jutri bom napisal, kaj bom potreboval.
Mi v Tananarivu smo Bogu hvaležni, da ciklon ni prišel nad glavno mesto. Imamo še brezdomce iz prvega ciklona Ana, ki je prizadel glavno mesto z okolico sredi januarja. Danes imamo v naših skupnih prostorih še 577 ljudi, ki jim nudimo stanovanje, hrano, vodo, zdravila, odeje itd. To je okrog 176 družin, ki nimajo kam iti, ker so po ciklonu Ana ostale brez vsega.
Na obali je v zadnjem ciklonu okoli 50.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Bo kar težko vse to popraviti. Danes je šel te kraje pogledat predsednik, tako da bomo zvečer v poročilih izvedeli, kaj je obljubil ljudem – brezdomcem.

KRMELJ JANEZ – MADAGASKAR – 9. 2. 2022
Šele danes je začela delovati telefonija. Drugače pa je 6 km stran od nas najbližja točka, od koder se je dalo poklicati.
Ciklon Batsirai je opustošil južno polovico Madagaskarja. Zelo so prizadete regije Mananjary, Manakara (misijon Jožeta Adamiča), Fianarantsoa in Tulear.
Poplave so še vedno na vseh naših misijonih. Riževa polja so pod vodo, posevki bodo pretežno zgnili ali pa so zasuti s peskom. Ob hudem viharju ocean zapre ustje rek in prepreči rečni izliv. Reke narastejo in poplavijo vsa riževa polja do gladine nekaj metrov. Ko se ustvarita pritisk in višina rečne vode, ki odrine nasip indijskega oceana, začne reka počasi usihati. Poplavljeno območje se vrne v normalno lego v 8 do 11 dneh. Odvisno od upada padavin.
Kmetje pa so odvisni tudi od hrane, ki jo uživajo v času, ko ni riža. Tega namreč v normalnih pogojih pridelajo za tri do štiri mesece hrane v letu. Ostali čas leta pa so odvisni od manioke in kruhovca. Drama za preživetje se bo začela v nekaj dneh. Manioko je veter podrl na tla ali pa jo tako omajal, da so se pretrgale korenine med steblom in gomoljem, kar pomeni, da bo maniokov gomolj v nekaj dneh zgnil. Tega kmetje posadijo na hektare, da zagotovijo hrano družini vsaj za šest mesecev v letu. Tudi kruhovec, katerega sadeži so ob vetru popadali na tla, je navadno njihova hrana od januarja do sredine aprila. Ciklon je uničil tudi to. Ljudem je celoletno garanje uničil v štiriindvajsetih urah. To je usoda naših ljudi, ki so podvrženi naravnim katastrofam z indijskega oceana. Ljudje, nič krivi za lakoto, bodo čakali pomoči pri belcu, saj državna roka še dolge mesece ne bo segla do nas. Slovenski misijonarji namreč delamo na skrajnem podeželju. Povodenj je večino cestnih povezav pretrgala in prva akcija bo odstranjevanje plazov in iskanje rešitev za odtrgane cestne odseke. Država v taki situaciji na podeželju še dolgo ne bo uspela ponuditi pomoči.
Ljudje so voljni delati, samo da bo kaj za jesti. Vse se začne in konca pri hrani: »Prazen žakelj ne stoji pokonci.« V takem položaju smo trenutno misijonarji. Hvala za razumevanje.
Janez Krmelj, Madagaskar


4. 2. 2022

KERIN STANE – MADAGASKAR – 4. 2. 2022
Res je čudno vreme. Nikoli nismo z njim zadovoljni. Še dobro, da nimamo kakšnega posebnega vpliva na vreme. V letu 2021 je bilo na Madagaskarju malo dežja. In res je bilo leto preveč suho. Zaradi pomanjkanja dežja je bil tudi pridelek riža manjši. Vreme v letošnjem letu je popolnoma drugačno. V drugi polovici meseca januarja je bilo na nekaterih delih Madagaskarja zelo veliko padavin. Zaradi močnih padavin je nekatera večja mesta zalila voda. Uničila je kar nekaj skromnih hiš. Zlasti veliko so poročali o težavah z vodo v glavnem mestu. Tudi pristanišče Tamatave je bilo omenjeno v poročilih. Seveda hiše, zgrajene blizu rečnih bregov in riževih polj, nimajo kakšne posebne zaščite pred naraščajočo vodo. Veliko ljudi je zapustilo svoja skromna bivališča. Združenje AKAMASOA je sprejelo več kot 1000 ljudi. Milo rečeno, v mestih je zaradi naraslih voda veliko kanalizacije teklo po ulicah, kar je bilo precej neprijetno na pogled.
V prvih dneh februarja pa pričakujemo ciklon BATSIRAI. Prihaja iz Indijskega oceana. Mediji opozarjajo ljudi na bližajočo nevarnost. V nekaj dneh, ko bo ciklon dosegel vzhodno obalo Madagaskarja bo vidno, kakšno škodo bo pustil za seboj. Ljudje ciklon pričakujejo vsak dan (obalo naj bi dosegel v petek ali soboto). Ciklon pomeni močan veter in obilno deževje. Ljudje lahko samo upajo, da ne bo popolnoma uničil njihovih skromnih bivališč. Obstaja tudi nevarnost, da bo uničil riževa polja. To bi seveda pomenilo nevarnost za lakoto. Poslal vam bom še kakšne novice, ko pride. Upam, da ne bo prehudo.
Lep pozdrav in vse dobro, 
Stane

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 27. 1. 2022
V Namaachi, ki je podeželje, imamo otroški vrtec že od leta 1998. Takoj, ko so sestre dobile nazaj ( po revoluciji zaplenjen) Colegio, so najprej začele z otroškim vrtcem, ki je bil takrat zgrajen za približno 80 otrok. Tako so se ljudje počasi navajali in uvajali, da so pripeljali otroke in jim tako omogočili zgodnjo vzgojo. Na ta način pa so sestre ponovno dobile tudi stik z družinami.
Potem so se počasi obnavljali ostali prostori. Tam sta danes internat in šola, v kateri je približno 1300 dijakov osnovne in srednje šole.
Tudi v vrtcu je število naraščalo, kljub temu, da je prostor zelo majhen in da deluje od 7h do 12h. Ko je bila tu Katarina, je pomagala, da se je malo obnovilo razrede in stranišča. A še vedno je ostala želja in potreba, da se zgradi še jedilnica in bi otroci lahko ostali v šoli do 15h. Zdaj dobijo otroci ob 10h malo koruznega močnika, ki ga morajo jesti kar v razredih ali na tleh v igralnici … Prostor bi bil večnamenski, saj bi se uporabljal tudi za skupne aktivnosti otrok, predvsem kadar je dež ali preveč vroče.
Zadnja leta je veliko povpraševanje za vrtec. Imamo približno 200 otrok in prostor je premajhen. Večina teh otrok gre nato, ko končajo tretje leto vrtca oziroma so dovolj stari, v prvi razred v našo šolo Maria Auxiliadora.
Zaupamo v Božjo previdnost dobrih ljudi. V Mozambiku je vse zelo drago v primerjavi z drugimi deželami Afrike. In na žalost nas te dni spet preganja ciklon, ki je že povzročil veliko škode in hudega. Molimo …
Prav prisrčen pozdrav,
sestra Zvonka


28. 1. 2022

OPEKA PETER – MADAGASKAR – 21. 1. 2022
Imeli smo zelo veliko dežja. Glavno mesto in še posebno okoliške vasi, ki so zelo revne, so skoraj vse pod vodo. Veliko hiš je bilo porušenih. Bilo je 11 mrtvih, med njimi trije naši učenci iz Akamasoa. Ob dveh zjutraj se je podrl ogromen zid na njihovo skromno hišo. Živeli so izven našega naselja. Bilo je zelo žalostno.
Sedaj pa imamo v naših skupnih prostorih v Akamasoa 1.424 odraslih ljudi in otrok, ki trenutno bivajo pri nas, ker so njihove hiše pod vodo. Skrbimo za vse, kar potrebujejo, za hrano, zdravila, odeje itd. So zelo revni ljudje. Njihovo življenje je eno samo »matranje«. Kljub temu se borijo za boljše življenje njihovih otrok.
Dobri ljudje nam pomagajo, mi moramo naprej pomagati drugim. Tako gradimo bratsko verigo solidarnosti med vsemi ljudmi dobre volje! Bolj pomagaš drugim, bolj ti Božja Previdnost pomaga preko dobrih ljudi.
Hvala za poslano pomoč, ki daje našim ljudem veliko upanja in poguma!
Povezani v molitvi!
Pedro

GRM TONE – MOZAMBIK – 26. 1. 2021
Ko pri nas ni vročine, je nekaj narobe …
Ponovno nas je obiskal ciklon, ki mu je tokrat ime Ana! Najbolj je prizadelo obmorsko mesto Nampula. Tudi pri nas se je razdivjal veter, predvsem pa dež, ki nas je odrezal od sveta. Reke poplavljajo. Odnesle so nam most, kakor leta 2019. Tokrat je vode še več …
Na področju naše župnije je samo v predelu mesta Moatize več kot šestdeset družinam odplavilo vse premoženje. Sedaj organiziram najnujnejše, da jim bomo vsaj za silo pomagali. Prespali so v šoli.
Podatkov o situaciji ob sotočju Zambezija žal nimam, ker so zveze prekinjene … Če bo nehalo deževati, se bom skušal do tja prebiti z motorjem, ker z avtom ne bo šlo. Ko izvem kaj več in ocenim nastalo situacijo, vam sporočim. Bogu hvala za vse vaše molitve …
Dež se počasi umirja, ampak bo treba počakati, ker morajo očistiti ceste in urediti prehode čez reke … Vsaj za zdaj se situacija umirja. Treba bo preveriti porečja in ostala poplavljena območja. Koliko je škode sam Bog ve. Čez dan ali dva bom videl, kje se lahko pomaga.
Včeraj je voda odnesla vozilo župana Tete, ki je bil s svojo ekipo preveč pogumen … Njegovo truplo so že uspeli lokalizirati. Njegove spremljevalce, med njimi novinarja nacionalne Televizije Mozambik TVM, voznika in varnostnika, ki so bili v trenutku, ko jih je voda odnesla, skupaj v vozilu, pa še iščejo …

27. 1. 2022
Ponovno se napravlja k dežju. Ravno dobro je ponehal. Ko pa se segreje, je spet vse v temi …
… Ja, spet je dež. Ne vem, kam bo šla vsa ta voda. Je pa precej slaba napoved za prihodnje dni.
lp, Tone

(več o tamkajšnji trenutni situaciji na https://www.druzina.si/clanek/anton-grm-situacija-v-mozambiku-je-izredno-kriticna-foto)

SEVER S. DORICA – KANADA – 27. 1. 2022
Hvala za e-mail in za povezanost, hvala za vsako misel name in moj misijon. 24. decembra so nas popolnoma izolirali. To je trajalo do 17. januarja. Hvala Bogu imamo samo še en primer Omikrona v naselju.
Trenutno sem v Rankin Inletu, ki je nekakšno administrativno središče za našo regijo, ki se imenuje Kiwalik. Od mojega misijona je oddaljen 20 minut z letalom. Čakam, da bom jutri lahko odletela v Whale Cove, 50 minut od tu, kjer bom imela pogreb. 6. februarja pa se vračam nazaj v moj misijon v Chesterfield Inlet.
Upam, da se bo do takrat situacija z virusom umirila. Začeli bomo postni čas, priprave na Veliko noč … Vsa evangelizacija in pastorala se trenutno odvijata po lokalnem radiu. Vsako jutro mi dajo pol ure časa za molitev, meditacijo, nagovor. Pokličem številko po telefonu od doma in te vsi slišijo. Velikokrat se potem zahvaljujejo, posebno starejši …
Če imam slučajno malo zamude, lahko slišim glas napovedovalca: »Sestra Dorica, si zbujena? Mi čakamo …« Lep občutek je vedeti, da ljudje radi prisluhnejo Božji Besedi na ta način, da začnejo dan z mislijo na Boga …
Živimo v negotovih časih, težko je karkoli načrtovati. Letos bi meseca maja rada šla domov.
Prepuščam Božji Previdnosti, karkoli se bo zgodilo.
Prisrčno vas pozdravljam.
s. Dorica

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 26. 1. 2022
Samo na hitro naj povem, da so mi na poti po jugu Etiopije ukradli telefon. Malo preveč naivno sem ga pustila nekomu, da ga polni v avtu, pa še eden poleg mene … Ko smo šli kupovat sadje ob cesti, se je očitno nekdo prikradel in ko smo prišli nazaj, sta bila dva telefona manj.
V ponedeljek zjutraj sem se namreč z dvema salezijancema in devetimi fanti odpravila na jug, ker je ravno čas obiskovanja njihovih družin. Zelo posebno doživetje, ta ponovna snidenja … Navadno sem ob tem času v Sloveniji in ravno to zamudim, zdaj pa sem se lahko pridružila. Sicer moj križ močno čuti posledice potovanja, pa prebava tudi, da o telefonu ne govorim. A kaj hočemo, se zgodi. K sreči sem vzela s sabo svoj stari telefon. Važno, da se imamo lepo.
Lep sončen pozdrav!
Polona


21. 1. 2022

KAVČIČ s. BOGDANA – BURUNDI – 16. 1. 2022
(WhatsApp)
Včeraj smo blagoslovili kapelico in hišo. Bilo je lepo in mirno. On je blagoslovil prvo hišo v Kiyange in sedaj, po 50 letih, ta zadnjo. Dobila sva se za ta veliki dan za blagoslov in jubilej. Ali ni to vzrok za veliko hvalo Bogu? Bili ste vsi zelo navzoči😁.

HITI S. VESNA – BURUNDI – 18. 1. 2022
(WhatsApp)
Center Akamuri je v torek obiskala prva dama Burundija Angelina Ndayishimiye. Ona ima dobrodelno fondacijo in kot lahko sledimo, res obiskuje najrevnejše.
Bilo je preprosto in prisrčno. Otroci so dobili hrano kar za nekaj časa. Morda kakšen mesec? Mi smo podarili naše proizvode: tiste “metle”, milo, melancane z vrta, ročne izdelke in celo 50 božičnih vizitk.

OPEKA PETER – MADAGASKAR – 19. 1. 2022
(Facebook)
Zadnjih 15 dni v Antananarivu močno dežuje. V okolici mesta Akamasoa je sinoči prišlo do številnih zemeljskih plazov in podporni zidovi teh preprostih hiš so popustili, zaradi česar so se hiše porušile. V eni izmed hiš so danes zjutraj okoli 2. ure pod ruševinami umrli trije mladi bratje, stari 17, 14 in 10 let. Šolali so se v Akamasoa. “Ta novica nas je vse šokirala. Ob tej nesreči ostanemo brez besed. Pomagali pa jim bomo po svojih močeh” piše Pedro Opeka, ki pripoveduje o težki in tragični situaciji, ki jo preživljajo. V nadaljevanju pa misijonar dodaja, da spodbuja ljudi, ki trpijo, kolikor le lahko in jih vabi, naj ostanejo enotni ob teh katastrofah in jim obljubil, da bodo pomagali obnoviti hiše. “To mesto sicer ne pripada Akamasoi, a mi jim bomo dali roko, vsi smo bratje in sosedje.” Na drugi sliki Pedro pravi “ta družina je imela sinoči veliko srečo, saj se je ta velika skala ustavila tik pred vrati. Čudež!” (https://www.facebook.com/missio.si )

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 20. 1. 2022
Najlepša HVALA za tako spodbudno pismo, ki je prispelo konec prejšnjega tedna, a se nisem uspela takoj oglasiti. Jutri zaključujemo duhovne vaje z eno skupino sester tu, v Namaachi.
Res je, veliko se imamo za zahvaliti, da se naši ljudje tako odzivajo in z veseljem darujejo za misijonske potrebe.
V dneh, ko ste predstavili Trikraljevsko akcijo, sem celo uspela ujeti, da ste bili pri g. Janši in predsedniku, in ves opis projektov. Kako sem bila vesela, da je Mozambik že na seznamu … V naprej Bog lonaj.
Po pravici povedano, projektov in potreb bi bilo še in še. A ker ne dohajamo, da bi jih vse izdelali in sledili (vsaj pri meni je tako), grem le toliko in le do tja, kjer vem, da bom potem lahko poročala in sledila. Vsekakor se zahvaljujem za vse, kar ste že naredili za nas.
V prvi polovici februarja se bom selila v Angolo in tam bomo nadaljevali. No, tudi Mozambik ne bom in ne bomo pozabili … Naše sestre, otroci in ljudje tu že vedo, da so Slovenci ZLATI in velikodušno pomagajo. Tako ime smo si dobili. Hvala Bogu.
Torej mislim, da se bom v kratkem kaj več oglasila in bolj konkretno.
Imam še en teden, da vse naredim in izročim odgovornost v roke nove provincialke, ki je domačinka in izredno hvaležna za vso pomoč, ki smo jo že tukaj dobili.
Naj Bog obilno povrne vsem in za vse …
S prisrčnimi pozdravi vsem in vsakemu,
sestra Zvonka


14. 1. 2022

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 13. 1. 2022
(Facebook)
Dragi moji,
skoraj dva meseca je tega, kar sem se vrnila domov. V mojo drago Ugando. Občutek pa imam, da je preteklo mnogo več časa, toliko stvari se je vmes zgodilo. Naj z vami delim nekaj utrinkov …
V času priprave na Božič smo se z mladimi organizirali in obiskali eno babico, ki živi sama v razpadajoči koči in ne more hoditi. Vse smo ji pospravili, ji oprali obleko in ostalo (huuu, kako je bilo umazano), kolikor je bilo mogoče smo s polivinilom zakrpali luknje koče ter ji prinesli nov jogi in rjuhe. Kako je bila vesela!
Na naši podružnici v Kaini smo si pogledali film o Jezusovem rojstvu. Bilo je prav posebno doživetje. Ljudje so odprtih ust spremljali dogajanje. Ko pa je prišlo do scene Jezusovega rojstva, so vsi vstali, ploskali in vriskali. Mene pa je oblila “kurja polt” in sem se spraševala, kako iskreno močno pa se sama veselim rojstva mojega/našega Odrešenika …
V tem času smo se veselili treh mašniških posvečenj naših bratov frančiškanov, od katerih sta dva prav iz naše župnije.
Obogatila sta nas tudi dva posebna obiska – družina Demšar iz Slovenije in naši dve sestri iz Konga, s. Mislava in s. Françoise. Ne morem vam opisati, kako lepo je videti svojo čisto pravo sestro, črne polti … Splitska provinca naše kongregacije namreč že skoraj petdeset let misijonari na kongovskih tleh. V tem času so se sestre tako “namnožile”, da odpirajo nove podružnice. Morda celo pri nas v Ugandi … Kar se me je posebej dotaknilo, pa je ljubezen s. Françoise do naše karizme in naše ustanoviteljice matere Margarete Puhar. S kakšnim žarom mi je pripovedovala o njej! Ona, žena iz daljnega Konga, o materi Margareti, veliki ženi iz majhne Slovenije … Hvala, drage sestre splitske province, da tako ljubeče živite in predajate naprej našo zgodovino in karizmo. Hvala za vaš zgled srčnega in požrtvovalnega misijonarjenja!
V petek smo zaključili računalniški tečaj s tretjo skupino mladih. Tudi ti so bili izredno hvaležni in veseli, saj se zavedajo, da nikoli ne bi imeli te priložnosti, če jih ne bi vi podprli s projektom.
Za Ugando daleč najbolj vesela novica pa je, da so se v ponedeljek po dveh letih ponovno odprle šole. Si predstavljate, po dveh letih?! Žal se je med tem časom marsikateri mlad “izgubil”, posebej dekleta, ki so bila posredno ali neposredno prisiljena v poroko ali pa so v preveliki svobodi zanosila … Iz srca hvala za vašo podporo! Nasmehi otrok in mladih, ki so zaradi vaše pomoči lahko šli v šolo, so raztegnjeni do ušes. Zelo veseli pa so bili tudi Marijine svetinjice, ki jih bo spominjala, da imajo v nebesih Mamo, ki nenehno skrbi za njih in jih ima neskončno rada. Hvala, sestre usmiljenke.
Za konec pa še pika na “i”. V začetku februarja se bo naša tričlanska skupnost povečala. Pridružila se nam bo s. Kata Karadža, naša bivša provincialka, ki na poseben način v svojem srcu nosi naš misijon …
Naj vas povsod spremlja Božji blagoslov!
Hvala, ker ste!
Mir in vse dobro!

LISJAK DANILO – UGANDA – 10. 1. 2022
(WhatsApp)
Nekaj odzivov je prišlo (na napad s. Vedrane). Kot, da mora tudi mene nekaj »napasti«: evo, pa imam drugič Covid! Sestre s. Vedrano in mene, ki sem v hišni karanteni, kar lepo strežejo. Bolj se bojimo za njihovo generalno mater iz Rima, ki je en mesec na vizitaciji. 14. januarja se vrača, skupaj s svetovalko s. Danico, Bosanko.
Se kar kobacam ven. S. Urša pravi, da za prebolevnike in cepljene ni problema … zgleda že tako …

GAJŠEK ROK – SLOVENIJA – 11. 1. 2021
Ne vem, ali vam je že kdo sporočil, da je včeraj v zgodnjih jutranjih urah umrl malgaški sobrat Jean Lucien Rakotonirina, CM, star 52 let. Zadnja leta je bil pastoralni sodelavec Pedra Opeke v Akamasoi. Umrl je za posledicami sladkorne bolezni (na Madagaskarju so zelo skromne zdravstvene razmere; zato so te bolezni pogosto smrtne). Verjetno je k temu prispeval še Covid-19. Ko sem bil leta 2019 v pomoč Pedru v Akamasoi, sva s tem sobratom preživela skupaj dobrih 8 mesecev, v res lepem bratskem sožitju. Pogreb bo danes popoldne na pokopališču v Akamasoi. Naj v miru počiva!
Srečno in oblino blagoslovljeno novo leto 2022 želim,
Rok Gajšek


7. 1. 2022

LISJAK DANILO – UGANDA – 4. 1. 2021
Prisrčen novoletni in že trikraljevski pozdrav v Slovenijo! Koliko lepih voščil, želja in molitev smo si zaželeli v teh lepih božičnih dneh. Bližina premaga tudi strah pred boleznijo in grožnjami; bojda v naši podsaharski Afriki vsak dan v tem trenutku zboli za ‘Omikron’ virusom več kot milijon ljudi! Bog se nas usmili. Gotovo pa vam koledniki v teh dneh pridejo potrkat na vrata in kakšno lepo zapojejo, da ne bo vse le v znamenju omejitev in prepovedi. Misijonarji smo jim še kako hvaležni, saj so naši dobrotniki po vas.
Žalostna novica nas je nemalo šokirala, ko smo zvedeli, da je bila naša sestra Vedrana – Milka Ljubić iz Bosne, ki nas je tolikokrat gostila v Hiši Drinskih mučenk v Kampali, grobo napadena v svojem novem misijonu na vzhodu Ugande večer pred božično vigilijo. Napad podoben klanju v ruandski voljni, ko je bilo dano žrtvi, da si kupi strelski metek za 5 tisoč frankov, sicer jo je ubijalec posekal z mačeto – mečem. Ves svet se je prestrašil ob gledanju mlake krvi ob nasilju nad misijonarko, dobro poznano Slovencem, iz družbe Hčera Božje Ljubezni, Avguštink. Ta družba nam je poznana po dveh slovenskih sestrah med Drinskimi mučenkami, bl. Krizine Bojanc in bl. Antonije Fabjan, iz novomeške škofije. Tudi to je eden od razlogov, da Slovenija gmotno stoji za njihovimi misijoni v Ugandi, zato nas je ta dobro načrtovan napad še kako vznemiril. Lahko bi se končalo tragično. Bog tega ni dopustil, saj je sestra Vedrana zelo dragocena in sposobna misijonarka. Med delavci v Afriki je še vedno največ žrtev med misijonarji, na drugem mestu pa so novinarji. Upajmo, da se ob naraščajoči draginji, ki je posledica Covida in gospodarske recesije, to nasilje ne bo stopnjevalo. Medtem se sestra osvobaja travme napada in opravlja potrebne zdravniške preglede. Zelo je hvaležna za bližino in molitve. Krivec pa je že za zapahi, saj se je lokalna policija, po diplomatskih pozivih, končno prebudila!
Pišem iz Kampale, kjer vsak dan mašujem v kapeli bl. Drinskih mučenk in ni zgolj naključje, da je generalna sestra iz Rima namenila kanonično vizitacijo svojih sester prav tem trenutku krvavega nasilja nad njihovo sestro. Tudi to je del misijonske podaritve Gospodu, ki načrtuje naša pota!
Danilo

STERLE S. JOŽICA – UKRAJINA – 5. 1. 2022
Hvala lepa za voščilo in za vso pošto, ki je včeraj prišla k nam v materialni obliki. Vsega sem se zelo razveselila. Tudi vsem vam želim obilo bližine novorojenega Jezusa, v novem letu pa zdravja in blagoslova pri vsem, kar snujete in ustvarjate za blagor nas in naših ljudi. Za vse smo vam iz srca hvaležni.
Pri nas je vse v redu, koledovanje je za nami, otroci so bili veseli in bi radi vedno znova kakšno akcijo, namenjeno njim. Tako morava vedno snovati in razmišljati.
Vsem lep pozdrav z zelenega Zakrpatja,
s. Jožica

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 6. 1. 2022
Lep novoletni pozdrav in čestitke ob našem misijonskem prazniku Treh kraljev. Pri nas smo epifanijo sicer praznovali že v nedeljo, a sem danes pri jutranji maši omenil TKA v Sloveniji, ki nam je že tolikokrat pomagala. Molili smo za vse vas, ki nam pomagate: za vas v MSS, za otroke in mlade in vse dobrotnike.
Lani sem spet dal prošnjo za tri dodatne učilnice, prosil sem za 23.000 eur. Pri nas na oddaljenem jugu so cene cementa in železa, ter nasploh gradbenega materiala zaradi transporta še precej višje in še rastejo. 30. decembra je zidar pripravil nov predračun, ki je precej višji od prvega, pa ko smo včeraj gledali so cene cementa šle po novem letu spet gor … Mi bomo vsekakor začeli z gradnjo učilnic. Material počasi že dovažamo. Splav je potopljen in vse tone in tone cementa zdaj preko jezera Masianaka prevažamo s čolni in potem prekladamo na traktor. Kaj svetuješ? Ali lahko prosim zaradi teh težav še za dodatna sredstva?
Sicer pa imamo vročino in vlago, da kar ne morem priti k sebi. Doma na dopustu sem kolesaril, plaval in hodil po hribih brez težav, tu pa naredim pet korakov in me že vse boli in moram počivat. Za dodatek sem se v nedeljo, ko sem se s čolnom vračal s podružnice, udaril v nogo, ko sem s čolna padel v vodo. Še dobro, da sem telefon in knjige imel na varnem pri sestrah, ki ju hvala Bogu ni zagrabila panika, ko je čoln začela zalivati voda. Prestopili sta v pirogo, ki nas je prišla reševat in vse se je srečno končalo. Sestre namreč ne znajo plavati, jaz pa se vode ne bojim in tudi rana se bo počasi zacelila. Bogu hvala.
Lep pozdrav,
Jani