V soboto, 20. 4. 2024, smo se člani skupine SLED ponovno zbrali v Misijonskem središču s temo življenje v skupnosti, o kateri nam je spregovorila uršulinka s. Andreja Godnič.
Precej let je bila misijonarka v Peruju, nato v Venezueli. Trenutno pa je v Sloveniji, na sobotnem letu, ko čaka na odločitev njene predstojnice, kako naprej, ali gre v misijone ali pa ostaja v Sloveniji.
Srečanje je bilo res zelo zabavno, pristno, iskreno in direktno. Povedala nam je tako, kot je v misijonih. A prav to je pomembno, da smo pripravljeni na vse. Na srečanju smo veliko sodelovali in si med seboj delili misli.
Pričeli smo z dejavnostjo, ki se ji reče Joharijevo okno, kar pomeni, da smo si na list narisali grb in ga razdelili na 4 dele (v prvi okenček smo napisali svojo značilnost, ki jo vemo tako mi kot drugi; v drugi okenček smo napisali značilnost, za katero vemo mi, ne pa tudi drugi; v tretji okenček smo napisali značilnost, za katero vedo drugi, pa vi zanjo ne vemo; in v zadnji okenček pa smo zapisali tisto, česar ne vemo ne mi sami, ne drugi, ampak tisto, kar ve le Bog). Razmišljati o vsem tem je bilo res težko, ampak na koncu se nam je vsem zdelo, da je pomembno, da tudi o tem govorimo, da se postavimo vase – globoko vase. Potem pa smo si podelili med seboj, kar smo čutili. Tako smo se tudi mi med seboj boljše spoznali.
Naj vam sedaj podelim nekaj razmišljanj s. Andreje s tokratnega srečanja. Govorili smo o kulturnem šoku, integraciji, razliki med prostovoljstvom in misijonskim klicem, ter o osebnih odnosih, osebni rasti in ravnotežju.
Kaj je razlika med prostovoljstvom in misijonskim klicem? Prostovoljstvo pomeni, da pomagaš določen čas, potem pa greš. Misijonski klic pa pomeni, da si misijonar v vsakem trenutku. Vsak dan si misijonar in oznanjaš Njegovo ljubezen svetu, tudi v vsakdanjem življenju. V misijone si poklican. Misijon ti lahko pomaga, da se učiš prepoznavati Gospoda, ritem z Njim. Misijonski klic je poslanstvo; ni pa nujno, da je prostovoljstvo misijonski klic. Ko prideš nekam, prineseš tja nekaj posebnega. Ljudje preko misijonarjev začutijo Jezusa. Pomembno, da še preden prideš tja, da si vcepiš v glavo, da bo življenje drugačno, kot si navajen. Tudi, če greš tja le za krajši čas, kot prostovoljec.
Preko vseh situacij, ki se zgodijo na misijonu, rasteš. Pomembni so tudi odnosi. Skupnost, kjer živiš, pozna stvari; poskrbijo, da si ti v redu. Mi pa se prilagodimo njihovemu ritmu.
Vsekakor pa je pomembno tudi ravnotežje. To pomeni, da sam/a sebe poslušaš, da se sprejmeš, tudi svoje omejitve. Pomembno, da ne siliš samega sebe. Pomembno je poslušati svoje telo. Sicer ti bo na koncu izstavilo »račun«. Telo se nikoli ne zmoti. Če vidiš, da ne gre, to pomeni, da potrebuješ čas odklopa. Tudi med samim bivanjem na misijonu samega sebe spremljaš.
Nekaj, kar pa se na misijonu še pojavi (predvsem, ko prideš tja), je kulturni šok (jezik, drugačne navade, vrednote, hrana). Pri tem je pomembna zagotovitev varnega okolja. Če ga nimaš, se »baterije« hitro izpraznijo. Zelo pomembna je ta asistenca – čisto praktične, konkretne stvari; da nekako veš, kaj se od tebe pričakuje.
Ko te Bog pokliče v misijone (misijonski klic), je zelo pomembno duhovno spremljanje. Pripovedovanje o tem, kako Bog dela v tvojem življenju na misijonu in tudi kako ljudje tam tebe evangelizirajo, kako Gospod preko njih dela.
Lahko si pišeš tudi dnevnik – da si pozoren na introspekcijo. Nekaj, kar tebi pomaga, da gledaš, kaj se ti dogaja na vseh področjih. Izražanje svojih občutij.
Delim še eno misel, ki me je nagovorila (morda tudi vas, ki to berete sedaj): Gospod ima načrt zate!
Potem pa je prišla še druga naša gostja, in sicer prav tako uršulinka s. Fani Žnidaršič, ki je bila na dopustu v domovini. Deluje kot misijonarka v Bocvani. V Bocvani deluje že 24 let. Pričevala nam je o svojem delu tam, kaj njo dviguje, da zmore iti čez vse izzive. Deluje med otroki in mladimi, ki so odrinjeni na rob družbe zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti. Zares jo je bilo prijetno poslušati. Čutilo se je, s kakšnim žarom opravlja to čudovito poslanstvo. Sestra Fani nam je priporočala še ogled filma glede situacije v Bocvani včasih. Tukaj si lahko ogledate napovednik filma: https://www.youtube.com/watch?v=LKPDNKdpys8&pp=ygUPYSB1bnRlZCBraW5nZG9t.
Naj zaključim z njeno mislijo, kaj njo dviguje pri njenem poslanstvu: »Brez Njega ne bi zmogla. Kak privilegij imam, da imava še z eno sosestro Jezusa kar v hiši, da imava kapelo kar doma. Vedno, ko mi je težko, grem k Njemu. Niti ven iz hiše mi ni treba.«
Obilo Božjega blagoslova vam želi skupina SLED!
Aja Ana Jelaska
