avtor: Missio Austria / Clemens Fuchs
Prihodnje leto 3. maja bomo z vidika Papeških misijonskih družb obhajali pomembne obletnice. Minilo bo okroglih 100 let, odkar je papež Pij XI. (l. 1922) tri misijonske družbe povzdignil in razglasil za papeške, in sicer Družbo za širjenje vere, Družbo svetega otroštva in Družbo svetega Petra apostola. Družba za širjenje vere bo obenem obhajala tudi 200-letnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti bo za blaženo razglašena ustanoviteljica te družbe častitljiva Pauline Marie Jaricot (1799 – 1862). Pauline je sprevidela, da misijonarsko sodelovanje ni zgolj v pomoči temu ali onemu misijonu, ampak vsem brez razlike. Pauline predstavlja začetek velikega misijonskega gibanja, ki naj bi postopoma vključevalo vso Cerkev. Navdušena nad širjenjem Božjega kraljestva je bila trdno prepričana, da misijonarsko delo ne izvira iz človeških virov, temveč izključno od Boga.
Poleg omenjenih treh misijonskih družb pa je za papeško priznana še Misijonska zveza, ustanovljena leta 1916 pod imenom Duhovniška misijonska zveza. V papeško jo je leta 1956 povzdignil papež Pij XII.
Vse štiri Papeške misijonske družbe delujejo pod okriljem Kongregacije za evangelizacijo narodov. Ta kongregacija nam je verjetno bolj poznana pod prejšnjim imenom Kongregacija za propagando vere – Congregatio de propaganda fide, oz. na kratko Propaganda (preimenovana 15. avgusta 1967), katero je ustanovil papež Gregor XV. že daljnega leta 1622. Tako bomo obhajali še 400-letnico ustanovitve te pomembne ustanove, s katero se je začelo urejeno misijonsko delovanje katoliške Cerkve, kot odgovor na izkoriščevalski kolonializem španskih in portugalskih oblasti v Novem svetu.
Obhajanje teh obletnic je z vidika Misijonskega središča Slovenije (MSS) zelo pomembno, saj so Papeške misijonske družbe krovna organizacija MSS in so v Sloveniji navzoče ravno preko Misijonskega središča Slovenije. MSS tako predstavlja njihovo izpostavo v Sloveniji.
Po besedah papeža Frančiška misijonstvo predstavlja samo bistvo Cerkve in mora postati del življenja celotne Cerkve. Nujno je zato tesno sodelovanje krajevnih Cerkva s temi družbami. Delo teh misijonskih družb se sicer precej razlikuje med seboj, a prav vsem je skupno to, da njihovo delo temelji na intenzivni molitvi in gmotni pomoči mladim Cerkvam.
