V soboto 22.6. je na Zaplazu pri Trebnjem potekalo 32. letno srečanje slovenskih misijonark in misijonarjev. Srečanja so se udeležili vsi misijonarji, ki so trenutno na oddihu v domovini, kakor tudi bivši misijonarji, ki so tekom dolgih let delovali širom po svetu, sedaj pa so za stalno v domovini. Namen srečanja je bil, da se misijonarji po daljšem času srečajo, izmenjajo poglede in izkušnje ter utrdijo bratski duh občestva.
Srečanje se je pričelo s slovesno sveto mašo, katero je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju z misijonarji in drugimi prisotnimi duhovniki. V pridigi je izpostavil naša največja misijonarja Friderika Ireneja Barago in dr. Ignacija Knobleharja, ki izvirata ravno iz bližnjih krajev letošnjega srečanja. Glede na to, da letos obeležujemo 200-letnico rojstva Ignacija Knobleharja, misijonarja ob Nilu, je bil poudarek namenjen ravno njemu. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je Knoblehar – velik človekoljub, izjemen raziskovalec, predvsem pa neumoren borec za enakovrednost in enakopravnost ras – širši slovenski javnosti precej nepoznan, zlasti še zaradi dejstva, ker je bil Daniel Comboni, italijanski duhovnik in Knobleharjev naslednik, pred šestimi leti razglašen za blaženega. Slednjemu je Knoblehar bil vzor in celo »duhovni oče«. Škof Glavan je prepričan, da bo podobne slave kmalu deležen tudi dr. Ignacij Knoblehar.
Ob tem je tudi omenil, da je naša domovina dala že veliko misijonarjev in večina seveda ne uživa takega ugleda kot omenjena misijonarja. Poudaril je, da so prav vsa dela, četudi navzven niso najbolj vidna in odmevna, velika pred Bogom, v kolikor so narejena z ljubeznijo. In del ljubezni je med slovenskimi misijonarkami in misijonarji ogromno, kakor se je lansko leto ob obisku slovenskih misijonarjev ob praznovanju 50-letnice slovenskega misijona na Madagaskarju, prepričal tudi sam.
Sveti maši je sledil blagoslov misijonske domačije v Mrzli luži, katero je ga. Marija Bukovec v zapuščini podarila Misijonskemu središču Slovenije. Bogati pogostitvi je sledil govor dr. Marka Freliha, kustosa Etnografskega muzeja Slovenije ter njegove soproge mag. Nataše Polajnar Frelih, direktorice Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Oba sta poudarila neizmeren doprinos misijonarjev pri obogatitvi slovenskih muzejskih zbirk z najrazličnejšimi eksponati iz celega sveta, ki so jih v domovino prinesli naši misijonarji. Besedo je nato prevzel g. Andrej Šter, vodja konzularne službe, ki je predstavil delo svojega oddelka in poudaril, da je prvenstven namen Konzularne službe v tem, da pomaga, in sicer da pomaga vsem našim ljudem, ki pri svojem bivanju in delu v tujini – kamor zagotovo spadajo tudi naši misijonarji – naletijo na kakršnekoli težave.
Sledil je še ogled filma, posnetega ob lanskoletnem obisku škofa Glavana naših misijonarjev na Madagaskarju. Srečanje pa se je zaključilo z ogledom rojstne hiše misijonarja Friderika Ireneja Barage v Mali vasi, zaselku Knežje vasi, kjer nas je ga. Marjeta Uhan lepo sprejela in predstavila njegovo življenjsko pot.
Ob vsem tem lahko ob zaključku rečemo, da imamo Slovenci med misijonarji izjemne ljudi, ki so nam za velik zgled. Nanje smo lahko izjemno ponosni, saj ravno oni podirajo stereotipe o »zapečkarskih« Slovencih in nas predstavljajo kot pravi kozmopolitanski narod, katere je v svet gnala velika ljubezen do oznanjevanja evangelija in širjenja Božjega kraljestva.
