MISIJONSKA VAS 2006

Tudi letos je misijonska vas potekala na Rakovniku. Šotori so privabljali radovedne obiskovalce od petka 20.10. do nedelje 22.10. Brez potnega lista so lahko “prepotovali” vse celine (Afriko, Ameriko, Evropo, Oceanijo in Azijo), se seznanili z njihovo kulturo, življenjskimi razmerami in z delom naših misijonarjev. Na voljo so jim bile tudi različne delavnice (film in igra o sv. Frančišku Ksaveriju, razstava o Indiji/Bengaliji, afriški nogomet, predstavitev laiških misijonarjev, Angole, risanje afriških motivov, glasba, ples.). Vendar bi se lahko še toliko trudili, pa bi naše besede obvisele v zraku, če ne bi bilo patra Miha Drevenška, misijonarja, ki deluje v Zambiji. Tako so ljudje iz prve roke izvedeli v kakšnih razmerah živijo ljudje, kako se mora misijonar soočati z mnogimi vzponi in padci, da si morebiti ne bi predstavljali misijonskega poklica preveč idilično. V petek zvečer je bil filmski večer. Predpremierno se je predvajal dokumentarni film Čudež ob jezeru Kivu. Toda to še ni vse, v soboto zvečer je bil koncert skupine Križišče, ki je s svojo ritmično duhovno pesmijo na ves glas slavila Boga. Da je bilo njihovo petje pristno, so pokazali poslušalci s svojim ploskanjem. “Prehitro je minilo,” so bile besede teh, ki so stali zraven mene.

V petek in soboto so bile najavljene za voden ogled skupine otrok iz osnovnih in srednjih šol. Prijetno so me presenetili. Mnogi so pokazali zanimanje. Ni jim bilo vseeno, da ponekod otroci nimajo niti kruha, kaj šele denarja za šolo, v kateri se zrcali njihova edina možnost za človeka dostojno življenje. Hkrati je prišlo mnogo družin. Najmlajše so seveda najbolj prevzeli izdelki iz teh daljnih dežel, kar lahko drugače vidijo le na televiziji. Skratka bilo je pestro.

Prav tako se je predstavila Misijonska molitvena zveza. Brez molitve preprosto ne gre. Za vzgled nam je naš Gospod Jezus Kristus. Vsi pač ne moremo biti misijonarji v teh oddaljenih in pomoči potrebnih deželah, lahko pa jim pomagamo ter jih podpiramo s svojo molitvijo. Naše prošnje pri Bogu ne naletijo na gluha ušesa. Kdor je želel se je lahko včlanil in prejel misijonski rožni venček. Ta možnost še vedno obstaja, vrata so vedno odprta vsem, ki to želijo.

Misijonska vas se je zaključila v nedeljo ob sedmih z mašo, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. V evharističnem slavju smo se zahvalili za vse prejete darove, za delo naših misijonarjev. Hkrati smo prosili Boga naj nas v ljubezni in molitvi povezuje, da bomo lahko v kraju kjer živimo opravljali od Jezusa prejet misijonski poklic- poklic nesebične ljubezni in tako izpolnjevali zapoved ljubezni.

Kdo bi verjel, da je tako majhna vasica, ki je štela le nekaj šotorov, privabila toliko ljudi. Živahen vrvež obiskovalcev je osrečeval nas in bo osrečil tudi številne otroke v teh oddaljenih deželah, saj so jim le-ti s svojimi darovi omogočili boljši jutri. V misli se mi tiho prikrade odlomek iz pesmi Toneta Pavčka:

Na svetu si, da gledaš sonce,
na svetu si, da greš za soncem,
na svetu si, da sam si sonce
in s sveta preganjaš – sence.

Alenka Amon, skupina SLED

%d bloggers like this: