Botrstvo Madagaskar

Država Madagaskar leži na istoimenskem otoku v Indijskem oceanu, okoli 400 km daleč od afriške celine, od katere ga loči Mozambiški preliv. Velik je za dobrih osemindvajset Slovenij. Ima nekaj čez 17 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Madagaskarja je Antananarivo. Uradna jezika sta malgaški in francoski. Njihova denarna enota je malgaški frank (MGF). Madagaskar obsega še bližnja otoka Nosy Bé pred SZ obalo ter Nosy Boraha pred V obalo. Okoli 1600km dolg in do 600km širok otok je po geološki zgradbi podoben Afriki, od katere se je ločil pred kakšnimi 100 milijoni leti.
Po ustavi je Madagaskar predsedniška republika. Volilno pravico imajo vsi madagaskarski državljani, starejši od 18 let.
Madagaskar spada med najrevnejše države sveta in se sooča s hudo prebivalstveno, gospodarsko in okoljsko krizo. Hitrejši napredek ovirajo revščina (70 % živi pod uradno mejo revščine), pomanjkanje hrane zaradi majhnih pridelkov in naravnih ujm (suše, tropski cikloni, poplave) ter zelo slaba prometna in druga infrastruktura.

Šola

Misijon
Na jugovzhodu otoka, ki velja še za posebej zaostali del otoka, že preko 40 let delujejo tudi slovenski misijonarji. Potrebe so na vseh področjih, nekateri misijonarji gredo bolj v zdravstvo, drugi v kmetijstvo. V Vangaindranu, ki je velik kraj, pa je največja potreba na šolskem področju, dogradili so novo šolo za višjo stopnjo, ter tudi nov vrtec. Obe stavbi sta v sklopu šolskega centra sv. Vincencija Pavelskega, ki ga vodijo naše sestre usmiljenke. Katoliške šole nimajo nobene državne podpore, samo dovoljenje, da smejo obstajati. Vzdržujejo se izključno s šolninami, katerih sredstva se skoraj v celoti porabijo za plače učiteljev. Kljub temu so to najbolj kvalitetne šole v državi. Pojavi pa se problem pri šolanju revežev. Kot katoličani so misijonarji zavezani, da oznanjajo Veselo vest ubogim in tudi, da v šole spravijo čimveč otrok iz revnih družin, ki pa seveda nimajo nobene možnosti da bi plačevali šolnino. Tako se obračajo na dobre ljudi v Sloveniji da bi pomagali pri šolanju revnih otrok na Madagaskarju. Vsem, ki ste pripravljeni pomagati kot botri na daljavo našim ubogim šolarjem, se že vnaprej zahvaljujemo. Naj vam Bog obilno povrne vašo dobroto.

Šolstvo
Osnovnošolsko izobraževanje na Madagaskarju traja pet let in je namenjeno otrokom med šestim in enajstim letom starosti. Trajanje srednješolskega izobraževanja je sedem let. Srednješolsko izobraževanje je razdeljeno na nižjo srednjo (štiri leta) in višjo srednjo šolo (tri leta). Otroci od 12 do 15 let obiskujejo nižjo srednjo šolo, otroci od 16 do 18 let pa višjo srednjo šolo. Po zaključku nižje srednje šole otroci prejmejo potrdilo o zaključku šolanja, po zaključku višje srednje šole pa potrdilo o opravljeni maturi.
V letu 2000 je bila stopnja pismenosti na Madagaskarju 66,5%.
Revščina se kaže na vseh področjih, tudi na področju šolstva. Poseben problem države, kar se tiče šolanja otrok je, da nima sredstev za učinkovito šolanje. Državne šole velikokrat nimajo ne table, ne kred, ne drugih potrebščin. Velik problem je tudi neredno prejemanje plač učiteljev; to sili učitelje, da se bolj posvečajo svojim riževim poljem, ali trgovanju, kakor pa svoji službi. Katoliške šole pa nimajo nobene državne podpore, samo dovoljenje, da smejo obstajati. Vzdržujejo se izključno s šolninami, katerih sredstva se skoraj v celoti porabijo za plače učiteljev. Kljub temu so to najbolj kvalitetne šole v državi. Pojavi pa se problem pri šolanju revežev.

Botrstvo
Na Madagaskarju poteka skupinsko botrstvo, s katerim smo začeli leta 2010. V botrstvo so vključeni najrevnejši otroci, taki, ki si šolnine drugače ne bi mogli privoščiti. Otroci obiskujejo šolo pri sestrah usmiljenkah. Sestrska šola je v tem oziru edini dober način pridobivanja temeljne izobrazbe. Sestre namreč poskrbijo za potrebščine, za plače in za vse ostalo, da šola dobro deluje. To pa kažejo tudi rezultati uspehov, ki jih dosegajo njihovi učenci. Šola sodi v sam vrh šol v regiji. Posebno poslanstvo, ki ga imajo sestre usmiljenke, pa je namenjeno najrevnejšim. To pomeni, da poskušajo poskrbeti, da se v njihovih šolah šolajo tudi otroci tistih, ki si šolnine ne morejo privoščiti. Šolnina je namreč nujno potrebna za plače učiteljev, ter za druge potrebščine, ki so potrebne za uspešno delovanje šole. Te šole so namreč popolnoma privatne. Najbolj potrebni otroci dobijo pomoč za svoje šolanje ravno od botrov. Mesečni dar za šolanje otrok na Madagaskarju je 15 EUR. Ta znesek je namenjen sestram za pomoč pri šolnini, za pomoč pri nakupu zvezkov in drugih potrebščin in nemalokrat tudi za pomoč pri hrani. Tako lahko s skupnimi močmi pomagamo otrokom, da ne glede na svoj stan in poreklo, pridejo do osnovne izobrazbe, ki jim lahko služi v nadaljnjem življenju in pri nadaljnjem šolanju.

Sestre – gre za izključno malgaške sestre – nimajo veliko drugih dobrotnikov. Tako so v oziru pomoči najrevnejšim v veliki meri odvisne ravno od botrov iz Slovenije, ki velikodušno pomagajo njihovim varovancem. Tako šolanje ni le privilegij bogatih, ampak je privilegij pridnih in zavzetih za šolanje, ne glede na denarno stanje matičnih družin.

%d bloggers like this: