Predragi botri in dobrotniki!
Upam, da ste dobro. Zadnje novice, ki jih slišimo o vas v Evropi, so razlog, da se vas še večkrat spomnimo in za vas molimo.
Želim vam napisati nekaj zadnjih novic o našem življenju v Kambodži, še posebno o tem, kar se dogaja v naši šoli v Teuk Thla. Uradno smo v šoli od začetka avgusta naprej na počitnicah (šolsko leto se začne novembra in konča avgusta). V resnici smo “na počitnicah” že od začetka marca, ko je tudi k nam prišel COVID 19. Še vedno ne vemo točno, kdaj bomo začeli novo šolsko leto.
V teh dneh pričakujemo, da nas bo obiskala posebna komisija, ki bo preverila, če je šola v normah in pripravljena, da ne bi prišlo do okužb z virusom, medtem ko so otroci pri pouku. Samo če kontrolni pregled uspešno opravimo, bomo lahko ponovno odprli šolo za učence 9. in 12. razredov, ki se pripravljajo na uradne državne izpite – maturo.
Učenci nam že nekaj časa kar naprej pošiljajo sporočila po internetu in sprašujejo, kdaj se bo pouk ponovno začel. Žal to ne bo mogoče, dokler ne dobimo uradnega dovoljenja s strani državnih uradov. Od nas tudi pričakujejo, da bomo sprejeli vse odgovornosti v primeru, da kakšen od učencev zboli. Zaradi tega smo poklicali na sestanek vse starše, ki so podpisali, da nas ne bodo tožili v primeru, da njihov otrok zboli. Na neki način se moramo zaščititi tudi mi. Situacija je zares žalostna. V primeru, da kdo zboli, je vse zdravljenje samoplačniško in za revne ljudi skoraj nemogoče.
Pravijo, da bodo vsi učenci lahko prišli nazaj v šolo šele v mesecu januarju in še to ni čisto zagotovo. Najbolj žalostno je to, da bomo po navodilih iz ministrstva za šolstvo lahko sprejeli samo 15 učencev v vsak razred. Mi imamo trenutno 45 učencev v vsakem razredu. Tudi če jih bo v šolo prišlo 15 zjutraj in 15 popoldne, še vedno v vsakem razredu ostane 15 otrok brez možnosti šolanja. Kaj bo z njimi? Vseh skupaj imamo zdaj na šoli 1400 učencev: od malih v vrtcu, do tistih v 12. razredu. Če želimo šolanje omogočiti vsem, moramo zgraditi še eno šolo! To pa ni mogoče! Vsi učenci so revni in vsi bi se radi vrnili v šolo. Edino upanje je, da se bo pandemija umirila in da se življenje vrne v normalni ritem. Ko bi vsaj dobili cepivo! Pa tudi tam se bo gotovo zataknilo in ga ne bo takoj na voljo za Kambodžo in druge najbolj revne države na svetu.
Žal mi je, da vam še vedno ne moremo poslati osebnih fotografij in pisem otrok, ki jih podpirate pri šolanju. Za zdaj je nemogoče. Vendar vas prosimo za zaupanje, ker si zelo prizadevamo, da bi otroke dosegli preko lekcij na internetu in pripravljenega gradiva, ki ga starši redno hodijo iskat za svoje otroke v šolo. Dvakrat na mesec razdelimo med otroke tudi pakete hrane in si prizadevamo, da bi jim tudi na drugih področjih pomagali, kjer le moremo. Zelo nam je žal, da nimamo dovolj denarja, da bi lahko učiteljem izplačali redne plače. Ker razumejo našo situacijo, sprejmejo denar, ki jim ga lahko damo (imenujejo ga denar usmiljenja). Tudi naši učitelji so v kategoriji revnih.
Prosim, molite za nas in ne zapustite nas v teh težkih trenutkih. Vse naše upanje je v Bogu in v vas, ki ste za nas v tem trenutku stiske Božja roka pomoči.
Poleg tega, da pomagamo našim učencem, skušamo doseči tudi nekatere druge revne družine, ki živijo v predmestju Phnom Penha. Ko jih obiščemo, jim prinesemo hrano in obleke za otroke. Pošiljam vam nekaj fotografij z zadnjega obiska družin. Naši učitelji so se prostovoljno javili, da gredo z nami do družin. Rekli so nam: “Nimamo denarja, da bi pomagali tem najbolj revnim, zato jim z veseljem darujemo naše delo”. Zelo smo ponosni nanje. Skoraj vsi so naši bivši učenci in zdaj še bolj vidimo, kako naše vzgojno delo oblikuje misli in vodi dejanja ljudi in tako že rodi obilne sadove.
Naj zaključim še z eno lepo novico: 12. septembra smo imeli podelitev diplom dekletom, ki so končale drugi letnik Kuharsko-gostinske šole. Vseh skupaj jih je 22. Ker so javna druženja prepovedana, so bile na podelitvi samo učenke. Kljub temu, da je bil dogodek zelo preprost in v veliko manjšem obsegu, kot je to po navadi, so bila dekleta presrečna.
Predragi, še enkrat hvala za vso vašo pomoč in podporo. Hvala tudi za vašo molitev. Tudi mi se vas vedno, vsak dan, spominjamo z veliko hvaležnostjo. Naj vas dobri Bog varuje in vam podeli svoj notranji mir.
Sestre, učitelji, otroci med delitvijo hrane v revni četrti predmestja Phnom Penha. Ljudje so zgradili hiše ob in na velikem jezeru – mlaki, ki se nabere med deževno dobo.
