MADAGASKAR
Obisk papeža Frančiška v Akamasoi je za nami. (Danes je papež na obisku na Mauritiusu. Zvečer se še vrne, da prespi na nunciaturi, jutri zjutraj pa se vrača nazaj v Rim). Uradni obisk na Madagaskarju pa je bil od petka do nedelje. Vreme je bilo za ta letni čas kar sveže in precej vetrovno, vendar to ni bila ovira, da ljudje ne bi pokazali veselja in navdušenja, zlasti pri nedeljski maši, ki je privabila blizu milijon ljudi.
Doma ste lahko spremljali obisk papeža, zlasti v Akamasoi, preko RTV. Lahko ste zaznali atmosfero, veselje, navdušenje, ki je vladalo med ljudmi. Na splošno je vse lepo potekalo. Vsepovsod se je čutila dobrohotnost in novo upanje, ki ga prinaša papež.
Mi, iz Akamasoe nismo bili pri papeževi maši na velikem (za to pripravljenem) stadionu. Pripravljali smo se namreč na obisk pri nas, v Akamasoi. Tako je bila sveta maša v «katedrali», se pravi v kamnolomu, ki lahko sprejme več tisoč ljudi. Tako je bilo tudi včeraj (nedelja 8. 9.). Mašo je vodil Pedro ob somaševanju Generalnega Superiorja Misijonske družbe g. Tomaža Mavriča ter malgaškega vizitatorja P. Akleksandra, ter nad 20 duhovnikov (od naših smo bili prisotni Tone Kerin in Jože Adamič, ki sta se pravkar vrnila nazaj iz Slovenije, potem Janez Krmelj in podpisani). To liturgično slavje je bila «slovesna uvertura» vsemu, kar je sledilo. Ljudje so si prinesli nekaj malega s seboj, da so se okrepili. Velika večina je namreč kar tam počakala na prihod papeža, saj so dvorana nedeljske liturgije, Kapela sv. Družine na hribu in kamnolom blizu drug drugega, samo nekaj 100 metrov narazen.
Ob 15.10 je bil predviden prihod papeža v Akamasoa. Dvorana je bila nabito polna mladih in otrok (okrog 8000) ter nekaj gostov. Pedro je papeža objel, ko je le-ta izstopil iz papamobila. Potem sta v spremstvu prišla v dvorano, kjer je mladina iz vsega srca pela dobrodošlico papežu Frančišku v španskem jeziku. Čutilo se je, da je bil papež res veselo presenečen in prevzet. Sledil je pozdrav Pedrota, ki je na kratko predstavil, kako je Akamasoa zagledala luč sveta, ter namen tega združenja – da ljudje, ki so živeli brez upanja, spet odkrivajo dostojanstvo, ki si ga zasluži vsak človek, in s tem tudi « brsti » v njih novo upanje za prihodnje rodove.
Pedro sam se močno zaveda, da je to delo v prvi vrsti Božje delo; drugače bi bilo težko razumeti, da ta projekt traja že 30 let. Zato je papežev obisk poseben razlog veselja, ki daje njemu in vsem ljudem Akamasoe novega elana za nadaljevanje tega poslanstva. Potem je na kratko spregovorila 13-letna deklica, hvaležna za to, kar je prejela v Akamasoi, še posebej, da lahko hodi v šolo in se tako pripravlja na življenje. Papež je bil vidno ganjen nad vzdušjem in takšno množico otrok in mladih, polnih veselja. Zato je s svojo besedo le vlival poguma, naj gredo pogumno naprej. Vse skupaj pa je povabil, naj ostanemo zakoreninjeni v Jezusu Kristusu, ki je vir ljubezni in bratstva med ljudmi.
In že so hiteli na vrh hriba (blizu kapele sv. Družine), kjer je čakala papeža več deset tisočglava množica. Peli in mahali so papežu v pozdrav, z vatikanskimi in malgaškimi zastavami v rokah. V tej množici so bili možje in žene, ki vsak dan s trdim delom v kamnolomu služijo vsakdanji kruh. Ena od žena ga je pozdravila in povedala, da so oni v 30 letih zgradili « katedralo», v sredini ima kamniti oltar in v tej katedrali je trikrat na leto sv. maša. Tukaj in pri vsaki nedeljski maši ti preprosti ljudje črpajo moč, da preživljajo svoje družine, v upanju, da bo njihov trud poplačan v njihovih potomcih, ki se v težkih razmerah pripravljajo na življenje. Na koncu je papež zmolil posebno molitev za te delavce, ki si s trdim delom služijo vsakdanji kruh. S tem se je papež tudi poslovil od Akamasoe.
Lepi trenutki so za nami. Sporočilo in beseda upanja pa nas bo spremljala še naprej in vlivala ljudem moči, da nadaljujejo boj proti revščini in tako omogočijo novim rodovom bolj dostojno življenje.
Združenje Akamasoe še čaka praznovanje 30. obletnice. To bo v nedeljo, 29. septembra, torej kmalu. Otroci, šolska mladina, bo imela letos bolj kratke počitnice (ker bodo za prihodnje šolsko leto spremembe). Vendar je človek pripravljen na žrtve, če čuti, da mu je tisto v dobro in v notranje zadovoljstvo.
Rok Gajšek
MOZAMBIK
Ponovno prisrčen pozdrav v Slovenijo, potem ko smo tu, v Mozambiku, doživeli obisk papeža Frančiška. Ne da se opisati veselja in navdušenja prejšnjega tedna.
Kot sem že poročala, smo se dolgo in lepo pripravljali na ta dogodek. Še z večjim navdušenjem pa smo spremljali Papežev obisk, nekaj direktno v živo, nekaj preko televizije.
Na večer papeževega prihoda so se ceste, kjer je šel papež z letališča na Nunciaturo, napolnile z navdušenimi Mozambičani, ki znajo narediti praznik s petjem, vriskanjem …
Jaz sem bila pred Nunciaturo skupaj z redovniki, ki smo bili povabljeni in smo mirno in navdušeno čakali približno tri ure, da je prišel papež. Ena od naših sester, ki je tajnica na Nunciaturi, pa je imela priložnost, da je res vse spremljala od blizu skupaj z vsem protokolom.
Naslednji dan smo se zbrali z duhovniki in redovniki v stolnici, kjer je papež posebej pozdravil tudi našo sestro Carlo, misijonarko, ki je stara 102 leti.
Na stadionu z mladimi so bili le nekateri redovniki, da smo pustili več prostora za mlade.
Višek praznika pa je bila sveta maša na stadionu v Zimpetu, kjer smo kljub dežju vztrajali celo dopoldne v navdušenem petju, molitvi in potem pri čudoviti Evharistiji. Povsod nas je papež opogumljal, naj vztrajamo v veri, upanju in se trudimo, da bo mir resničnost v državi; povabil nas je k spravi in medsebojnemu dialogu … Mladim pa je med drugim priporočil, naj ne pustijo, da bi jim ukradli veselje.
Papež se je dotaknil vseh “ran” te dežele in vedno in povsod opogumljal.
Nacionalna televizija je kvalitetno poročala o obisku in še sedaj neprestano ponavlja in predvaja čudovite dogodke tega obiska.
Molimo, da bi ta obisk res prinesel sadove resničnega miru in sprave za ta narod, ter za ves svet in da bi mi vsi, ki smo se v živo srečali s papežem, vzeli resno vsako njegovo besedo in priporočilo.
Prisrčen pozdrav v domovino
sestra Zvonka
