Misijonsko središče Slovenije je s svojo zgodovino tesno povezano z razvejano vincencijansko družino, saj se je oblikovalo tudi kot ena izmed dejavnosti misijonske družbe in karizme sv. Vincencija Pavelskega. Ravno v letošnjem letu, natančneje 25. januarja, je minilo 400 let od začetka te velike karizme širjenja evangelija in služenja Kristusu v najbolj ubogih.
Ko se je leta 1617 sv. Vincencij srečal z duhovno in gmotno bedo v Châtillonu, na francoskem podeželju, kjer je bil župnik, je spoznal svojo poklicanost, da najbolj ubogim pomaga do človeškega dostojanstva in osebnega srečanja z Bogom ter do boljšega verskega izobraževanja podeželskih duhovnikov. Na omenjeni datum je v Follevillu imel odmevno pridigo, s katero je množice spodbudil k redni udeležbi pri sveti maši. Globoko pa ga je pretresla izkušnja ob nekem umirajočem kmetu, ki ga je spovedoval. Njegovo delovanje se je do danes razširilo v kar 225 različnih vej vincencijanske družine v 80 državah sveta, od laikov do različnih oblik posvečenega življenja.
Geslo jubilejnega leta je »Tujec sem bil in ste me sprejeli« (Mt 25,35). Na pobudo vrhovnega predstojnika misijonske družbe, ki je od lanskega leta lazarist slovenskega rodu g. Tomaž Mavrič, se je v Franciji že začelo veliko mednarodno romanje relikvij sv. Vincencija Pavelskega po državah, kjer je navzoča njegova karizma in jih z veseljem pričakujemo tudi pri nas. Člani vseh vej slovenske vincencijanske družine so skupaj z nadškofom Stanislavom Zoretom slovesni začetek jubilejnega leta praznovali v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani na Gnidovčevo nedeljo, 5. februarja. Čestitkam ob visokem jubileju vsem sodelavcem slovenske vincencijanske družine se pridružuje tudi Misijonsko središče Slovenije.
