V Zambiji sva kot misijonska prostovoljca že pol leta in lahko si predstavljate, koliko ljudi in koliko zgodb sva v tem času spoznala. Tudi tistih iz zelo nerazvitih predelov podeželja. Globoko pa so se naju dotaknile še posebej težave s preskrbo z vodo.
Okrog 50 km od našega mesta Mumbwa se globoko v nerazvitem podeželju najdeta vasi Muliango in Namalombwe (na razmaku nekje 10 km), kjer ljudje po vodo hodijo tudi več kot 4 km v eno smer. Res je, da so Zambijci navajeni veliko hoditi, a hoditi s težkim vedrom vode na glavi ali rami ni tako preprosto. Na to večurno pot se vsako jutro odpravijo ženske, ki morajo medtem pustiti vse svoje delo, in otroci, ki večkrat zaradi tega ne gredo v šolo. Tisti bolj “premožni” pa hodijo po vodo s preprostim kravjim vozom in se tako priskrbijo z vodo za tri ali štiri dni.
V omenjenih vaseh hodijo zajemat stoječo vodo v luknjo, ki je kot neke vrste umetni bajer, kjer se vsakodnevno napaja tudi živina. Stoječa voda je sicer za živino dobra, ni pa enako dobra za ljudi, saj za človeško telo vsebuje preveč bakterij.
Po večurnem potovanju je voda za njih seveda zelo dragocena. Z njo ravnajo zelo varčno, v resnici kar preveč. Pitje vode si morajo dejansko omejevati, da je ne zmanjka prehitro. Za umivanje rok, posode ipd. isto vodo uporabijo dvakrat ali celo trikrat. Tuširajo se ponavadi s t.i. “suhim tušem”, kar je umivanje z mokro krpo, z vodo pa le občasno. Seveda na zalivanje vrta niti ne pomislijo, saj jim je poraba vode za ta namen zelo žaljiva – sami nimajo dovolj vode za svoje osnovne potrebe, bodo pa zalivali vrt? Hkrati pa jim kmetovanje predstavlja glavni vir hrane in zaslužka. Tako so ljudje tu povsem odvisni od deževne dobe. Ob slabi deževni dobi, kakršna je bila letos, bajerji hitro presahnejo, zvrtani vodnjaki pa so glede vode bolj zanesljivi.
Posledice slabe higiene ljudi, neustreznega vira vode in slabega shranjevanja le te, so mnoga obolenja s kolero, tropsko diarejo ter krvavo diarejo. Tudi pomanjkljivo pitje vode v tropski vročini je lahko vzrok za mnoge zdravstvene težave. Poleg tega pa se komarji, ki prenašajo malarijo, zelo radi zbirajo okoli stoječih voda.
Ob doživljanju vsega tega sva se pri domačinih pozanimala za stroške postavitve vodnjaka. Vrtanje in postavitev vodnjaka na črpanje stane med 1.000 – 1.100 €. Presunilo naju je, saj to za nas v resnici sploh ni tako veliko, za ljudi tukaj pa si po prebranem lahko predstavljate, da to pomeni pravo bogastvo.
Naju nagovarja predvsem to, da lahko na tako preprost način, le s postavitvijo vodnjaka, konkretno in dolgotrajno spremenimo življenja mnogih ljudi na vasi, saj se mnogim življenje zaenkrat vrti le okoli vode. S pomočjo misijonarjev in humanitarnih organizacij se je oskrba z vodo že zelo izboljšala, a kot vidite ponekod še vedno predstavlja življenjski problem.
Vljudno vas vabiva k darovanju prostovoljnih prispevkov. Z vašim sodelovanjem lahko postavimo nova dva vodnjaka, ki bosta lajšala življenje okrog 300 prebivalcem v vsaki izmed omenjenih vasi.
Ves izbrani denar bo uporabljen izključno za stroške zgraditve vodnjakov. V primeru, da se zbere več prispevkov, bomo vodnjake postavili tudi v drugih vaseh s podobno situacijo glede oskrbe z vodo. Prav tako pa si bova prizadevala, da bodo tudi domačini po svojih najboljših zmožnostih pomagali in bili soudeleženi pri projektu.
Že vnaprej najlepša hvala v imenu vseh ljudi, ki jim bomo skupaj priskočili na pomoč!
Poleg tega pa vam pošiljava tudi povezavo do najinega bloga, kjer si lahko preberete še več o najinih izkušnjah na misijonskem prostovoljstvu v Zambiji:
https://najinazambija.wordpress.com/
Janez in Kaja Novljan
Podatki za nakazilo:
Prejemnik: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana
Številka TRR: SI56 0201 4005 1368 933
Koda namena: CHAR
Bic banke: LJBASI2X
Namen nakazila: Vodnjaki Zambija
Referenca: SI00 279011
