Srečanje misijonarjev v domovini

V soboto, 24. junija, je bilo v župnijskem domu duhovnosti v Trnju pri Pivki jubilejno, že 30. srečanje sedanjih in nekdanjih misijonarjev in misijonark v domovini. Gostitelj je bil zlatomašnik Niko Štrancar, škofijski animator za misijone v koprski škofiji in župnik v Trnju. Navzoč je bil škof Metod Pirih in 15 misijonarjev ter drugih oseb, ki delajo za misijone: zlatomašnik Janko Kosmač (Madagaskar in Slonokoščena obala), p. Stanko Rozman (Zambija in Malavi, avgusta bo 50 let, odkar je šel v misijone), s. Barbara Čuk (Mehika), Ciril Murn (animator za misijone v Novem mestu), s. Polona Švigelj (Senegal), s. Snežna Večko (Salomonovi otoki), Rok Gajšek (Madagaskar), lazarist Jože Zupančič, s. Hermina Nemšak (Slonokoščena obala, sedaj v Medškofijskem misijonskem odboru), Sandi Skapin (Slonokoščena obala), laik Janez Jerala (Bolivija), Matjaž Križnar – ravnatelj Misijonskega središča z enim sodelavcem in gostja Mateja Blaj.

Ravnatelj g. Križnar je po uvodnem pozdravu dal besedo navzočim misijonarjem, ki so predstavili svoje pretekle ali sedanje misijonske izkušnje.

»Misijonska Afrika cveti, vera je sprejeta med ljudmi in je luštno delat. Misijonarje povsod imajo radi in so sprejeti. Vse več je domačih duhovnikov in misijonarjev vse manj. Slovenskih nas je bilo devet, štirje so že pokojni. Pri nas župnije združujemo, tam jih ustanavljajo in delijo. Moja nekdanja župnija v velikosti Slovenije je sedaj razdeljena na šest župnij in skupaj 40 podružnic; ob prihodu je bilo v državi 3,5 milijonov prebivalcev, sedaj jih je 16 milijonov; pri nas vidim same sive glave, tam mladina vrešči vsepovsod; ob prihodu so bili vsi škofje beli, sedaj so že vsi temnopolti domačini … Na lastne oči sem videl, kako dežela napreduje in kako Cerkev raste. To je nekaj čudovitega!« Te besede p. Stanka Rozmana, dolgoletnega misijonarja na Malaviju, dobro povzemajo optimizem, ki je žarel iz poročil in spominov drugih misijonarjev. Tudi misijonar Ivan Bajec, ki se je, po 38 letih na Slonokoščeni obali, pred dvema letoma vrnil v domovino, je v tem duhu povedal, da se avgusta vrača nazaj, saj so iz njegove nekdanje župnije ustanovili škofijo in kar enajst novih župnij, zato se je v dogovoru s škofom odzval na povabilo iz Afrike, da bi prevzel eno župnijo.
G. Križnar je napovedal, da bosta skupaj z g. Rokom Gajškom in drugimi konec avgusta šli obiskat naše misijonarje na Madagaskarju.

Škof Metod Pirih je povzel dogodke v Cerkvi na Slovenskem od lanskega srečanja. Oznanil je, da se po 10 letih škofje pripravljajo na uradni obisk pri papežu Ad Limina, predstavili mu bodo tudi dogajanje na misijonskem področju, kjer pa beležimo občuten upad števila misijonarjev. Podrobneje je opisal veliko preureditev koprske škofije, ki bo morda model tudi za preostale, saj se pri nas Cerkev sooča s potrebo po zmanjševanju števila župnij in njihovem združevanju.

Letošnja gostja z zunanjega ministrstva je bila ga. Mateja Blaj iz konzularnega oddelka. Prinesla je pozdrave vodje službe g. Andreja Štera in izrazila pohvale »misijonarske skupine slovenskih državljanov« po svetu, ki je zgledna in ima po zaslugi Misijonskega središča vse zadeve urejene. Žal je v Afriki še vedno samo eno slovensko veleposlaništvo (v Egiptu) in se morajo misijonarji obračati na predstavništva drugih držav EU. Za konzularno zaščito ob izrednih dogodkih se lahko obrnejo na predstavništvo katere koli države članice EU, drugo področje pa je urejanje dokumentov, kjer bodo usmerjeni na točno določeno konzularno predstavništvo, ki je pristojno za Slovenijo. Kljub tej možnosti je gostja svetovala, naj dokumente, zlasti zamenjavo potnih listin, podaljšanje vizumov in vozniških dovoljenj, raje urejajo doma. Pri tem je na upravnih enotah izjemoma možno predčasno podaljševanje dokumentov ob obrazložitvi svojega dela.

Predstavila je še druge načine, kako konzularni oddelek pomaga slovenskim državljanom po svetu in misijonarje povabila, naj se po potrebi obrnejo neposredno nanj. Pred odhodom v tujino je možno prostovoljno izpolniti obrazec z obvestilom o poti v tujino, ki je zelo koristen, če pride do izrednih pripetljajev. Nova storitev MZZ je tudi samodejno SMS sporočilo ob prečkanju mej z obvestilom in kontakti našega ali pristojnega predstavništva. Afriške države v Sloveniji nimajo svojih konzularnih predstavništev, zato je vizume treba urejati na Dunaju, v Rimu ali drugih večjih evropskih prestolnicah. Natančni podatki in navodila za vsako državo so na spletni strani MZZ, ki ima tudi dežurno telefonsko številko 24 ur na dan (+386 1 4782219), na voljo je tudi številka konzularne službe (+386 1 4782305), kjer hitro ukrepajo. Sledil je dialog z gostjo in dodatna vprašanja.

Ravnatelj Matjaž Križnar se je vsem zahvalil, škofu Pirihu, predstavnici ministrstva in dvema misijonarjema zlatomašnikoma pa izročil darilo Misijonskega središča z najboljšimi željami za naprej.

Uradni del srečanja so misijonarji sklenili s sveto mašo v župnijski cerkvi Svete Trojice. Somaševanje je vodil škof Metod Pirih. V pridigi je povzel letošnje misli papeža Frančiška o misijonskem poslanstvu Cerkve in kristjanov. »Dne 26. maja 2017 je Misijonarkam ljubezni govoril, da se od misijonarja zahteva, da je drzna in ustvarjalna oseba. Kriterij, vedno se je delalo tako, ne velja. Treba je premisliti cilje, strukture, stil in metode misijonskega delovanja v luči Božjega duha in z Jezusovim pogledom. Ta je pogled Dobrega pastirja in njegove bližine. Je spoštljiv pogled. Je pogled vere, sočutja, ganjenosti, ki zdravi, osvobaja in tolaži. Mora narediti misijonarje pogumne in ustvarjalne v iskanju novih poti pri oznanjanju vesele blagovesti z ljubeznijo in usmiljenjem do vseh ljudi.

Misijonarji, ki se odlikujejo po gorečnosti, so vedno bolj potrebni cerkvi. Lagodnost, lenoba in posvetni duh misijonarju preprečujejo, da bi s srcem oznanjal evangelij. Zato je treba vedno poslušati, kaj nam govori duh in gojiti duhovnost, ki temelji v Kristusu, Božji besedi in bogoslužju

V nadaljevanju je povzel nekaj misli iz letošnje poslanice za misijonsko nedeljo, objavljene 3. junija: »Cerkev je misijonarska po svoji naravi, evangelij pa je namenjen vsem ljudem. Misijonarstvo ni širjenje neke verske ideologije ali ponujanje vzvišene etike. Poslanstvo Cerkve predstavlja Kairos – zdaj je čas milosti, zdaj je čas rešitve. Vsak, ki sprejme evangelij Jezusa Kristusa z vero in ljubeznijo, bo izkusil spreminjajočo moč Svetega Duha, ki daje rodovitnost našemu prizadevanju in delu. Treba je izstopiti iz svojih udobnosti in se pogumno podati na obrobja, kjer ljudje potrebujejo luč evangelija. Misijonarstvo Cerkve gre skozi različne puščave, izkušnje lakote in žeje po pravici in pravičnosti. Mladi so upanje Cerkve in upanje misijonstva. Njim bo posvečena naslednja sinoda s temo: Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Gre za previdnostno priložnost, da bi mlade vključili v skupno misijonsko odgovornost, ki potrebuje njihovo bogato domišljijo in ustvarjalnost

Škof Pirih je nagovor sklenil z zgledom Janeza Krstnika, ki je na ta dan praznoval: »Janez Krstnik je čudovit zgled, značajen mož, jasnih načel, trden in neomajen v veri. Nič ni moglo zlomiti njegove močne volje, ki se je v ljubezni do Absolutnega dvigal nad sebe. Nihče ni mogel ugasniti ognja, ki je v njem. Sam Jezus je pričal zanj: med rojenimi od žena, ni večjega od Janeza Krstnika. Naj nas svojim junaškim in plemenitim zgledom navdihuje pri našem delu in skrbi za sveto in posvečeno življenje.«

Misijonarji so svoje letošnje srečanje sklenili s kosilom in druženjem v prisrčnem vzdušju ob izmenjavi resnih, pa tudi šaljivih prigod pestrega misijonskega življenja.

O srečanju misijonarjev so poročali tudi na Radiu Ognjišče. Prispevek lahko poslušate tukaj.

%d bloggers like this: