V soboto, 28. septembra, smo na svetih Višarjah imeli slovesno otvoritev izrednega misijonskega meseca oktobra 2019. Slovesno bogoslužje je vodil škof msgr. Metod Pirih, po maši pa sta sledili predavanji dr. Janeza Juhanta in g. Jožeta Kopeiniga.
Kot uvod v »izredni misijonski mesec« je bila že v poletnih mesecih v Veržeju na ogled potujoča misijonska razstava, ki se je kasneje, v mesecu septembru, preselila v obalne kraje in je bila razstavljena v cerkvi sv. Bassa v Kopru. Na razstavi si lahko ogledate kronološki pregled slovenskih misijonarjev, ki so delovali od začetka 14. st. pa do danes, kakor tudi številne eksponate iz celega sveta, ki so jih misijonarji prinesli v domovino.
Sedaj, v mesecu oktobru, je razstava na ogled v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava. Lepo vabljeni!
Iz opisanega je razvidno, da je dal slovenski narod kljub svoji maloštevilčnosti izjemno veliko število misijonarjev. In ravno na to misijonarsko zavest, ki je v Sloveniji že dolgo močna in živa, se je v svoji pridigi med mašo v cerkvi Višarske Matere Božje navezoval škof Pirih. Poudaril je, da je misijonska razsežnost Cerkve bistvena sestavina našega dela in oznanjevanja. Kristus zato vsakega od nas zavezuje in kliče k misijonskemu delu: ene, naj gredo v misijone, druge, naj bomo misijonarji doma. Namen vseh pobud, ki bodo na voljo v izrednem misijonskem mesecu je, spet obuditi v vernikih in ljudeh dobre volje misijonsko zavest, da se bomo z novim zagonom in poletom posvetili misijonskemu poslanstvu.
Po maši je bilo predavanje dr. Juhanta z naslovom »Ehrlich-neustrašni oznanjevalec Kristusove blagovesti«. Lambert Ehrlich, duhovnik, misijonski delavec, intelektualec in domoljub je bil likvidiran med drugo svetovno vojno leta 1942 s strani komunističnih revolucionarjev in je še danes s strani sil, ki predstavljajo kontinuiteto s prejšnjim režimom označen za sodelavca z okupatorjem, kar pa je daleč od resnice. Slovenski zgodovinar in član komunistične partije Ferdo Gestrin je na vprašanje zakaj so Ehrlicha usmrtili, dejal, da je bil on edini, ki bi bil sposoben organizirati odpor proti okupatorju mimo komunistov. Bistvo Ehrlichovega poslanstva je bila živa in dejavna krščanska vera. Ehrlich je bil kristjan in duhovnik, zavezan Cerkvi in narodu obenem, in je vse svoje življenjske moči do nesebičnega žrtvovanja posvečal temu delovanju.
Sledilo je predavanje g. Jožeta Kopeiniga, z naslovom »Misijonska pomlad«. Poudaril je, da je za Cerkev bistveno, da je misijonska, kakor je za ogenj bistveno, da gori. Bistvo misijonov pa niso denarne nabirke, akcije in projekti, ampak to, kar molimo v Očenašu: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo«. Brez molitve se misijonsko poslanstvo izpridi v goli humanitarni aktivizem, ki sicer ljudem v stiskah in potrebah pomaga, a ne izpolnjuje docela Kristusovega naročila.
G. Jože Kopeinig je v nadaljevanju predstavil tri dosedanje vseslovenske misijonske simpozije po 2. svetovni vojni, ki so dali misijonskemu poslanstvu slovenskega naroda nove odločitve in zagon:
Prvi simpozij leta 1981 je bil v Rimu organiziran z namenom, da se spoznajo posamezni misijonarji, ki so bili takrat na dopustu v domovini, kakor tudi misijonski aktivisti v zaledju med vsemi slovenskimi izseljenci in v zamejstvu.
Drugi simpozij je bil leta 1986 v Tinjah na avstrijskem Koroškem, kjer so sklenili 4 daljnosežne načrte in sicer: ustanovitev Misijonske pisarne v Ljubljani (danes Misijonsko središče Slovenije – MSS); ustanovitev MIVA Slovenija; združitev revij »Katoliški misijoni« in »Misijonski list« v enotno revijo pod zdajšnjim imenom Misijonska obzorja; potrditev statuta za laiške misijonarje in njihove vsestranske priprave na njihovo poslanstvo in pomoč slovenskim misijonarjem.
Poseben sad je bila tudi ustanovitev Misijonske molitvene zveze – MZZ, ki spremlja delo misijonarjev z vztrajno in zaupno molitvijo.
Tretji vseslovenski misijonski simpozij oz. medškofijski misijonski svet je bil leta 1991 v Ljubljani, kjer so proučili delež Cerkve na Slovenskem pri misijonskem poslanstvu vesoljne Cerkve.
Predavanji dr. Janeza Juhanta in g. Jožeta Kopeiniga tako predstavljata uvod v osrednji del simpozija, ki bo potekal v soboto 12. oktobra v dvorani Matije Tomca v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
