S projektom želimo pomagati ženam in sirotam na področju izobraževanja, zdravstvene oskrbe in prehrambne varnosti. S teoretičnim in praktičnim usposabljanjem pridobivanja zelenjave in uspešnega kmetovanja, bomo prebivalcem v Kapaizi omogočili večjo prehrambno varnost, ženam pa večjo ekonomsko neodvisnost. Z gradnjo centra, ki bo zgrajen v okviru projekta, bo Kapaizi postal kraj, kjer bodo ljudje imeli možnost dostopa do informacij in izobraževanja, ter osnovne zdravstvene oskrbe. V njem se bo lahko srečevala tudi skupina za samopomoč HIV/AIDS obolelih.
V projekt se je vključila tudi Slovenska Karitas. Sodelovala je pri spremljanju projekta, vključila pa se je tudi s finančnim prispevkom.
Bolezen je del življenja. Vsak človek se slej ko prej sreča z boleznijo. V Evropi imamo razvit zdravstveni sistem in skrb za bolnike, kar po svetu ni samo po sebi razumljivo. Največje pomanjkanje zdravstvenih uslug je ravno v deželah v razvoju. Poleg bolezni je velik problem tudi možnost prevoza iz kraja v kraj, do osnovne zdravstvene oskrbe. In ker ljudje ne morejo priti v neko središče do potrebne oskrbe, skuša Misijonsko središče Slovenije s svojimi projekti pomagati, da se zdravstvena oskrba približa ljudem. Eden od takih projektov je tudi Zdravstvena oskrba v kraju Kapaizi na območju Kasungu v Malawiju; pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS, posebno ženam in sirotam. Ne moremo si predstavljati, kaj pomeni ljudem v Malawiju pomoč, ki jo dobijo preko dispanzerjev, ki so raztreseni po misijonu Kasungu. Veliko ljudi je obolelih za virusom moderne dobe, AIDS. AIDS predstavlja velik problem v Malawiju. Ni najhuje to, da ljudje vedo, da so okuženi, huje je to, ker se v njih pojavi apatičnost, naveličanost. Ljudje postanejo brez volje za življenje. Ob srečanju s skupino PAO (PATIENTS AND ORPHANS) pa okuženi in oboleli z virusom HIV/AIDS, posebno ženske, spoznavajo, da lahko z zelo majhno pomočjo drugih popolnoma spremenijo življenje. Srečal sem skupino žensk, nekaj deset kilometrov oddaljenih od dispanzerja, zgrajenega v okviru omenjenega projekta. Ko so zvedele, da imajo AIDS, so začele posedati okoli hiše, smilile so se same sebi in dobesedno čakale, da bo vsega konec. Upanje in novo življenje pa se je v njih porodilo, zaživelo, ko so jim sodelavci iz programa PAO prinesli nekaj semen in gnojilo. Začele so se ukvarjati z vrtom in ugotovile, da lahko še veliko naredijo zase in za svoje družine.
Kar je bilo najbolj pomembno, dobile so novo veselje do življenja. Skupina PAO poleg pomoči s hrano, semeni, gnojilom in potrebnimi zdravili, nudijo tudi osnovno zdravstveno oskrbo. V okviru projekta se izvajajo različna predavanja in seminarji o preventivi, kurativi virusa HIV/AIDS in malariji, ter tudi o vzgajanju zelenjave in uspešnem kmetovanju. Program, ki ga izvajamo preko Misijonskega središča Slovenije skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve RS je upanje za ljudi, ki živijo daleč stran od večjih centrov, daleč stran tudi od medijev, ki bi se zanimali za to, kako živijo ljudje, ki imajo AIDS. Program PAO jim prinaša upanje in veselje v njihovo življenje.
Stane Kerin
Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. Izražena mnenja in vsebina projektov na spletni strani Misijonskega središča Slovenije ne odražajo nujno tudi uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.