UTRINKI Z MISIJONSKIH POLJAN

Tedensko prebirajte kratke novičke, ki nam jih pošiljajo naši misijonarji.


19. 11. 2021

ŽNIDARŠIČ S. FANI – BOCVANA – 8. 11. 2021
Dragi vsi v misijonski pisarni,
hvala vsakemu posebej, kar storite za uboge, za širjenje Božjega kraljestva med nami …
V petek sem prejela telefone, iskrena in topla zahvala. Družina Culiberg se je v soboto zjutraj poslovila in se vrnila v Slovenijo. Kar me je zelo nagovorilo, je bila njihova preprostost, skromnost, res srce za uboge, otroci so zelo hitro postali eno z našimi otroki. Niso se bali umazanije otrok, neprijetnih dišav … Začutili so revščino in delili od svojega, ne vzvišeno.
Skoraj nič ni šlo po planu. Tu je vse ob svojem času … Najbolje je zjutraj vse izročiti Bogu, vse ljudi, ki jih bom srečala čez dan, vse aktivnosti, vsa presenečenja in biti pripravljen, kot je Marija rekla: »zgodi se«. Ta prvi »zgodi se« jih je potegnil za seboj še veliko. Če je Bog zaupal svojega Sina sv. Jožefu, kako mu ne bi jaz zaupala vsega …, saj ga je Bog postavil za varuha, za varuha svoje Cerkve in vsakega od nas. Potem se gre lažje naprej, tudi z nasmehom …
Bog z vami in vroče pozdrave s Serowe,
s. Fani

ČUK BARBARA – MEHIKA – 15. 11. 2021
Vsakdo od nas se v določenem trenutku vpraša: Zakaj jaz? Zakaj se je to zgodilo ravno meni? Potem pomislimo, da to ni pravično, da si tega pač nismo zaslužili …
A življenje ne poteka po tej logiki. Več, ko imamo izzivov v življenju – več se naučimo.
Lahko zveni malo romantično, vendar pa v resnici ni tako.
Če prevedemo izzive v: biti nesprejet, zasmehovan, potlačen, z nerazumevajočimi starši, iz razbite družine, kjer ni spoštovanja in vladata nasilje ter alkohol, to zveni dosti manj romantično.
Dve osebi v enaki situaciji – ena bo postala žrtev, druga pa se bo borila in na koncu zmagala.
Pri delu z odvisniki odkrivam to resnico. V omamo bežijo, ker hočejo ublažiti bolečino in le malo jih je, ki so pripravljeni pogledati naravnost vanjo in ji odvzeti premoč. Zanikanje ni rešitev.
Pogledati razvaline lastnega srca je precej boleče, pa vendar je tudi zdravilno. Kot Marija, ki pod križem ni umaknila pogleda – to je močna drža.
Izkoristimo življenje, ki ga imamo, za spreminjanje, učenje in iskanje novih rešitev za stare probleme – kajti vse pripomore k dobremu tistim, ki ljubijo Boga. (Rim 8, 28)
Barbara Čuk, Mehika

LISJAK DANILO – UGANDA – kratek obisk v KONGU – GOMA
(WhatsApp)
Nisem več prepoznal Gome pod vulkanom Nyiragongo. Cesta do sem je razbita, niti ni več za vprego kot pred 70 leti. Skakanje v terencu! Razvoj v vzvratno smer. Slamnate strehe hiš počasi nadomeščajo z ovalno pločevino. Osem kilometrov pred spustom v mesto (v katerem je sedaj skoraj 2 milijona ljudi na površini 40x20km), se 800 m vozimo čez novo lavo, ki je pred pol leta pritekla iz 3470 m visokega, še delujočega vulkana. Tokrat je lava našla smer proti ruandski meji … Razsvetljeno mesto me impresionira. Zdaj so ceste že asfaltirane. Razpoke od seizmičnega delovanja nas upočasnijo. Policijska ura se začne ob 9h zvečer. Nočni mir v Don Boskovem centru Ngangi, ki ima slovenski navdih. Danes, v torek, čakamo generalnega vikarja iz Rima. Ali bo mogel priti iz Addis Abebe? Praznujemo 40 let Don Boska v Gomi. Mislim na prijatelje iz Slovenije, ki so zaznamovali mojo misijonsko pot tukaj pod vulkanom; eni za 3 leta, drugi 2 leti, 6 mesecev, 3 mesece ali 30 dni ter obiskom … In zaledje dobrotnikov, kontejnerji iz Karitasa v Ajdovščini … Sem sem prišel na povabilo generalnega vikarja. Sem gost in opazovalec hkrati. Sicer malo boleham. Potuhnjena malarija … bom videl nocoj.
Danilo Lisjak

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 18. 11. 2021
“Como hei de agradecer a tamanha graça” – takole pojemo v Mozambiku, ko se zahvalimo, kar pomeni: »Kako se bom zahvalil za tolikšno milost.«
Naj povem, da je denar že na banki in smo že dvignili en del za botrstvo, potem pa bomo počasi z darovi že pripravljali Božične pakete za najrevnejše tu v Maputo, Pembi in Chiure. HVALA.
Druga dobra novica je, da sem včeraj s pošto DHL že dobila dokumente o poslanem vozilu in že urejamo, da bo, upamo, nekje v 14 dneh verjetno že tukaj. Ko bo, se javimo in pokažemo.
Naj bo Bog bogat plačnik z obiljem milosti za vse vas, ki se trudite za naše poslanstvo tam za kulisami …
S prisrčnimi pozdravi in molitvijo,
sestra Zvonka Mikec


5. 11. 2021

Msgr. MARTIN KMETEC – TURČIJA – 23. 10. 2021
Dragi misijonski prijatelji, dragi delavci za misijone!
Trenutno se nahajam v Konji – nekdanjem Ikoniju, ki je najbolj oddaljena skupnost naše škofije.
Ko gledam na svojo službo, vidim, da nas čaka ogromno dela, tako na duhovno pastoralnem področju kakor tudi na področju materialnega dela, s katerim omogočamo obstoj zgradb, nastanitev pastoralnih delavcev in misijonarjev.
Vendar mi vaša spodbuda in vaša neprestana pomoč dajeta velik pogum, da bi šel naprej. Z veseljem sem prebral vaše spodbudne besede, ki se navdihujejo pri misijonarju p. Mihu Drevenšku, mojemu redovnemu sobratu.
Vsem nam je potreben pogum, trdno prepričanje in vztrajnost, da bi ostajali zvesti temeljnemu poslanstvu, ki ga imamo kot misijonarji.
Naj Bog blagoslavlja vaše delo, naj vam povrne in naj povrne tudi vsem dobrotnikom. Predvsem pa naj povrne naši slovenski Cerkvi z novimi duhovnimi poklici. 
Vse dobro vam želim in vas s hvaležnostjo pozdravljam.
+ Martin 

MAVRIČ TOMAŽ – RIM – 23. 10. 2021
Dragi misijonski prijatelji in sodelavci!
Jutri bomo skupaj po vsem svetu praznovali Misijonsko nedeljo! Naš krščanski poklic pa nas vabi, da bi misijonarji ostali skozi celo leto, skozi celo življenje! Vi ste prav gotovo primer življenjskega misijonskega poklica!
Iz srca se vam zahvaljujem, tako osebno kakor v imenu vseh mojih sobratov, ki so zaradi vaše dobrote ter dobrote darovalcev lahko tudi v tem letu pomagali ter lahko nadaljujejo s pomočjo tolikim ubogim v raznih kotičkih sveta!
Naj Vaša ljubezen še naprej rojeva čudovite sadove!
Molimo drug za drugega! 
Tomaž

ČUK BARBARA – MEHIKA – 26. 10. 2021
Najlepša hvala za spodbudne besede in molitve.
Sedaj je že dober mesec, odkar sem nazaj. Hvala Bogu, izzivov ne zmanjka.
Naj vam Gospod obilno poplača vse, kar naredite za nas. 
Spominjam se vas v molitvi.
Barbara

 

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 1. 11. 2021
Z veseljem sem prejela, prebrala, ter tudi malo razmislila ob pismu ravnatelja za misijone g. Matjaža ob misijonski nedelji. Zahvaljujem se vam prav iz srca za to lepo duhovno in gorečo misijonsko povezavo ter spodbudne besede, ki nas krepijo na poti k cilju pri reševanju ljudi in pridobivanju za božje kraljestvo.
Danes je tudi naš duhovnik ob zaključku misijonskega meseca pri maši poudaril pomen misijonskega poslanstva danes za slehernega od nas, in se zahvalil za to vero, ki so jo misijonarji nekoč in jo še danes oznanjajo po Gospodovem naročilu: »Pojdite in učite« …
Kako biti misijonarji danes, tako doma kot po svetu, se učimo vse življenje. V sodobnih časih, ko nas medijske, elektronske in socialne mreže povezujejo, v velikih primerih pa tudi ločujejo ob izgubljanju pravih in prisrčnih medsebojnih odnosov, so posledice tega še toliko bolj vidne pri današnjih generacijah. S tem se tudi pastoralno delo in preroška zavzetost stopnjujeta in zahtevata več pripravljenosti za tveganje in žrtvovanje. Zato krščanskim občestvom, tukaj v misijonih kakor doma, želim, naj nas božja moč tako prevzame, da bomo tudi mi lahko z apostoli rekli: “Ne moremo, da ne bi govorili o tem, kar smo videli in slišali.”
Po zmanjšanju pandemije se počasi začenjamo malo več gibati po župnijah. Tako se že nadaljujejo kateheze za prva obhajila in birme.
Pridružujem se vam tudi ob prazniku vseh svetnikov. Letos nas ta še bolj spominja na tolikšne družine po svetu, ki so izgubile svoje družinske člane in iščejo tolažbe in luči za preživetje. Pa naj vsem sveti božja luč vere in upanja na večno vstajenje.
Dodajam prižgano svečko iz Brezij. Brezjanska Mati Božja je močna luč tudi v Amazoniji in nas vodi po poteh odkrivanja Gospodovih načrtov pri delu za božje kraljestvo.
Vsem prisrčne pozdrave z željo, da ste vsi zdravi in veseli.
Hvaležna s. Agata Kociper

Misijonarja PETRA OPEKA je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, skupaj z Radiem Ognjišče, Slovensko karitas, Vincentian Family Homeless Alliance in Misijonskim središčem Slovenije nominiralo za nagrado Sveta Evrope Raoul Wallenberg za izjemne dosežke na humanitarnem področju.
Nagrado Raoul Wallenberg podeljuje Svet Evrope v sodelovanju s švedsko vlado in madžarskim parlamentom v spomin na švedskega diplomata, ki je v letih 1944 in 1945 ščitil pripadnike judovske skupnosti v Budimpešti.


29. 10. 2021

SEVER S. DORICA – KANADA – 23. 10. 2021
Drugi vatikanski koncil v svojem Odloku o misijonski dejavnosti Cerkve navaja, da je »romarska Cerkev v bistvu misijonarska« (AG 2). Poslanstvo ni neka izredna naloga, ki se je Cerkev loti poleg svojega običajnega posla upravljanja svetovne ustanove. Ne! Poslanstvo je zakoreninjeno v naravi Cerkve; je razlog za njen obstoj.
Cerkev je skupnost Kristusovih učencev, ki so poklicani in poslani, da nadaljujejo Jezusovo poslanstvo v svetu. In to je odgovornost ne le duhovnikov in redovnikov, temveč celotnega božjega ljudstva, sestavljenega večinoma iz laikov. Kot nas opominja papež Frančišek, so »v njenem imenu poslani vsi krščeni člani Cerkve, da bi pričevali in oznanjali evangelij Božje ljubezni«. Tako se lahko Bog ‘dotakne in spremeni družbo in kulturo v vsakem kraju in času’ (Sporočilo za svetovni dan misijonov 2019).
Kot Kristusovi učenci so vsi člani Cerkve poklicani in poslani, da bi bili zastopniki Kristusove ljubezni in sočutja v našem zlomljenem, zmedenem in tesnobnem svetu. Papež Frančišek nas v svojem sporočilu za ta Svetovni misijonski dan 2021 spominja, da je »pandemija [Covid 19] okrepila bolečino, osamljenost, revščino in krivice, ki jih doživljajo mnogi ljudje v našem svetu, zlasti najbolj šibki in ranljivi«. Tako kot apostoli, ‘ki so videli, poslušali in se dotaknili Jezusove odrešilne moči’, smo poklicani in poslani, da se ‘dotaknemo’ trpljenja, ki nas obdaja.
Papež Frančišek nas na to svetovno misijonsko nedeljo vabi, da se na poseben način spominjamo in molimo za vse tiste misijonarje, ki so se odločno odpravili, pustili dom in družino za sabo, da bi prinesli evangelij v kraje, kjer so ljudje žejni Resnice.
Ta poseben klic k misijonu ad gentes in ad extra, po besedah papeža Frančiška, »ni stvar preteklosti ali romantični ostanek iz prejšnjih časov. Tudi danes Jezus potrebuje srca, ki so sposobna doživeti poklic kot pravo ljubezensko zgodbo, ki jih spodbuja, naj gredo na obrobje našega sveta kot glasniki in agenti sočutja« (Sporočilo 2021).
V teh dneh periferije, o katerih govori papež, morda niso daleč. So povsod okoli nas, v osrčju naših mest ali celo naših družin in na teh ne tako oddaljenih obrobjih smo izzvani, da nadaljujemo Jezusovo sočutno poslanstvo.
S prisrčnimi pozdravi.
s. Dorica FMM

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 23. 10. 2021
Jutri sta dva velika praznika: dan zambijske neodvisnosti in misijonska nedelja. Zambija bo stara 57 let; in jaz sem misijonar v Zambiji že 47 let. Pred dvema letoma, ko sem bil v Sloveniji, je Družina objavila pogovor z Ano Rupar o mojem misijonskem delu. Postavljala mi je odlična vprašanja in me izzvala, naj dam pametne odgovore.
Ta teden je bil zame najbolj naporen v mojem življenju. Imeli smo poseben program za študente na daljavo. Sredi avgusta bi morali priti na dvotedenski uvod v novi semester, pa zaradi Covida niso mogli. Naša univerza je zdaj organizirala petdnevni program: vsak predmet naj bi imel šest ur predavanj. Ker učim šest predmetov, sem vsak dan predaval osem ur. Seveda, zvečer sem moral tudi organizirati predavanja za naslednji dan. Bilo je res naporno; dal sem vse od sebe in študentje so navdušeni. Počutim se res uspešnega in polnega mladostne energije! Hvala za vaše molitve!
Vse lepo in dobro!
Janez

PETERLIN S. BARBARA – UKRAJINA – 24. 10. 2021
Misijonska nedelja je bila zame od nekdaj poseben dan, ki sem se ga zelo veselila. V otroštvu in mladosti sem na ta dan v molitvi prosila predvsem za misijonarje. Odkar pa sem tudi sama misijonarka v Ukrajini, je zame to dan hvaležnosti. Najprej hvaležnosti Bogu, da mu smem služiti v najbolj ubogih tega sveta in jim z delom svojih rok prinašati tudi Božjo ljubezen. Poleg tega pa se ta dan Bogu zahvaljujem za vse vas, naše drage dobrotnike. Naj vam Gospod, ki ne prezre nobene dobrote, obilno povrne s svojimi darovi!
Nikoli nimam občutka, da bi bilo naše delo naporno. Prav nasprotno. Ravno preko služenja ubogim me Gospod vedno znova uči in mi razodeva, kdo je On. V pravoslavnem okolju med bolniki in brezdomci najprej pričujemo z delom svojih rok. Bolnikom pomagamo pri stvareh, ki si jih v dani situaciji sami ne zmorejo narediti (umivanje, oblačenje, striženje, britje). Po končanem delu pa jim ponudimo še čudodelno svetinjo in jih na tak način izročimo v varstvo Device Marije.
Vendar vedno ne gre zlahka. Ivan je ležal v bolnici zaradi raka na obrazu. Le ta mu je pojedel že desno oko in nos, neusmiljeno pa se je približeval že tudi levemu očesu. Ob pogledu nanj si težko vzdržal, kaj šele prepoznal lepoto človeka ali Božjo navzočnost v njem. Sprva ni želel ničesar, saj so ga z vsem potrebnim oskrbovali »prijatelji« z ulice. Ko je videl, kako negujemo druge brezdomce, se je po nekaj tednih tudi sam strinjal, da mu pomagam pri umivanju rok. Zame je bilo to znamenje, da nas je sprejel in bo počasi sprejel tudi Boga. Naslednji teden je že prosil, da bi ga obrila. Po končanem delu sem mu podarila čudodelno svetinjo. Naslednjič je želel, da mu pomagamo pri kopanju. Zmogel je, vendar z zadnjimi močmi. Strinjal se je, da ga obišče duhovnik.
Tako preprosto in nevsiljivo Gospod danes prihaja v srca malih, za ta svet že nepotrebnih in ubogih ljudi.
s. Barbara Peterlin

KARNIČNIK S. MOJCA – DR KONGO – 25. 10. 2021
Najlepša hvala za pošto ob misijonski nedelji. Lepo, da se nas misijonarjev spominjate in da molite za nas. Zelo smo molitve potrebni, da bi znali biti pravi pričevalci, ne le z besedo, ampak še bolj s svojim življenjem.
Pri nas se je vročina že vrnila, pogrešamo pa dežja. Vam ga verjetno ne manjka, zlasti pa ga ne bo manjkalo v novembru.
Pogum in lepo pozdravljeni!
s. Mojca Karničnik

GRM ANTON – MOZAMBIK – 15. 10. 2021
Dragi misijonski sodelavci, lep pozdrav vsem in vsakemu posebej!
Pri nas se še vedno in celo malce bolj igramo vojno in terorizem … Zdaj prevladujejo vladne sile, zdaj nasprotniki; miru še ni na vidiku. Zadnja novica je, da je delno osvobojena Mocímba da Praia, (Cabo del Gado), ne še čisto in povsem. V hudem spopadu v Sofali je bil ubit vodja tako imenovane samooklicane Renamove “Junte Militar” Marijano Nhongo. Ni, da ni … Na radiu in televiziji dnevno predvajajo telenovelo o sojenju “obtoženim prikritih dolgov”, vsi vpleteni naj bi bili (visoki) vladni uslužbenci in njihovi ožji družinski člani. Šlo naj bi za utajo približno 2.200 000 000,00 US$, kar je tako smešno, saj znaša dolg skoraj 8.000,00 US$ na prebivalca, ki jih je za nekaj manj kot 28.M.
Slovenci, razen iz filmov, vse premalo vedo, kaj je vojna in da je pravi MIR resnična dobrina, dana od Boga.
Cepljenje je pri nas organizirano po fazah in po ogroženosti regij. V skupnosti smo bili zaradi narave dela v šoli z učenci že vsi cepljeni, in sicer 2 x z Vero Cell cepivom. Šola se je letos tako začela šele sredi marca, poteka za vsak oddelek le dvakrat tedensko po tri ure, se pa končuje že v sredini novembra, kako žalostno … Nazadnje so bili dovoljeni tudi verski obredi, torej od konca avgusta že obhajamo Evharistijo po cerkvah in drugod.
Od novega leta nosim poleg direktorja in vodja projektov še nekaj novih križev: ponovno sem ekonom skupnosti in od konca januarja še župnik na novi župniji, ki je iz podružnice župnije Sv. Janeza Krstnika v Moatize, prerasla v župnijo Sv Janeza Boska v Moatize (razdeljena približno na polovico). Vsega skupaj šteje le devet podružnic (število se bo s časom zagotovo spremenilo).
Prebolel sem le eno – precej hudo malarijo meseca marca, sicer pa mi je zdravje naklonjeno. Moči imam dovolj, da sproti premagujem utrujenost in napore. Težo dneva pa ponavadi čutim šele pozno zvečer …
O potrebah: ja, jih imam zelo, zelo veliko, še nikoli do sedaj jih ni bilo toliko! Največ potreb je seveda v skupnosti, kjer smo v zelo težki situaciji. Pomagati bi morali bližnjim na misijonu, pa žal še za lastne potrebe nimamo dovolj sredstev. Posebno poglavje pa je situacija, v kateri se trenutno nahajam – na delu župnije ob reki Zambezi je situacija kritična, saj ni hrane!
Tudi avto bi potreboval, ampak ob drugih potrebah ga v tem trenutku nočem, ker me je pred ljudmi gladko sram. Mogoče ob letu osorej prosim za pomoč pri mobilnosti, ko bom morda razmišljal tudi o »dopustu«, karkoli že to je …
Še nekaj besed, kako je torej v naši župniji. Delo je zelo okrnjeno, veliko dogodkov je odpadlo. Svete maše so v tem mesecu že dovoljene, a le za majhno število vernikov: do 50, ko smo v kapelah in do 100, ko smo v naravi. Ostalo poskušamo uskladiti glede na razmere. Z menoj je bilo po preboleli malariji do sedaj vse v redu. Skrbim za drevesa, ki so zaščita pred soncem in vetrom, jih obrezujem in po potrebi podiram, da nam ne napravijo škode. Morda bi poprosil za sredstva za nakup nekaj orodja, ki bi mi na misijonu prav prišlo in si ga trenutno izposojam. Poskusil bi tudi z manjšim projektom za gojenje piščancev, ki bi mi prišel prav za samooskrbo in plače zaposlenih. V hiši moramo pomisliti na novo streho, ki je popolnoma dotrajana, v sobi se nam zaradi tega udira slepi strop. Termiti so do konca zglodali vse, kar diši po lesu (predračun pripravljam).
Zdaj pa še en lep misijonsko-Marijanski, oktobrsko-protikoronski pozdrav, kaj več pa še v naslednjem pismu.
Anton Grm


22. 10. 2021

KRMELJ JANEZ – MADAGASKAR – 18. 10. 2021
(WhatsApp)
Na letošnjo lakoto smo se pripravili s 30 tonami riža.
Dubaj je pokupil velik del svetovne proizvodnje riža in je šla cena hitro gor za 80 € na tono.
Katastrofa za revne ljudi, ki jih bodo izsesali bogataši.
Janez

BURGER S. ANKA – RUANDA – 20. 10. 2021
Po dolgem času se le oglašam. Malo zamujam, a sem čakala, da končamo z začetimi deli.
Kljub «koroni» nam je uspelo dokončati obnovo laboratorija, kot je bilo načrtovano. Seveda je bilo zaradi karantene ves čas nekaj težav z nabavo materiala, pa tudi nekaj delavcev je zbolelo za covidom. Kljub vsemu je šlo delo naprej in je bilo dokončano v predvidenem roku.
Ko sem bila lani na dopustu v Sloveniji, sem prosila za sredstva iz Trikraljevske akcije. Veseli smo bili, da je bila prošnja odobrena. Tako smo lahko obnovili stavbo, kjer imamo laboratorij, prostore za cepljenje otrok, pa še prostore za bolnike z Aidsom. Ti bolniki vsak mesec prihajajo po zdravila in na določene preglede. Stavba je bila v zelo slabem stanju in je ob vsakem dežju notri, prav tako kot zunaj, deževalo. No, stavba je res lepo obnovljena in tako bomo odslej lahko nudili vsem, ki prihajajo k nam, boljše usluge.
Res velik Bog plačaj vsem dobrotnikom, zlasti otrokom, ki se ob koledovanju trudijo za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Naj bo sam Bog bogat plačnik. Mi pa obljubimo našo skromno molitev.
V začetku letošnjega leta smo obnovili tudi porodnišnico. Denar je tudi prišel iz Slovenije, iz sklada za Srce Afrike. Tu so velikokrat začudeni, da ima Slovenija tako veliko srce za pomoč. Res, mi misijonarji bi težko opravljali delo. Ko dobimo pomoč, pa Bog vse še bogato blagoslovi, da se lahko veliko naredi. Bog plačaj za vse.
Tudi tu smo imeli letos karanteno, a ob strogih ukrepih se število okuženih zmanjšuje. Je pa obvezno nošenje mask, in če ukrepov ne spoštuješ, so velike kazni. Zdaj je v polnem teku tudi cepljenje in ljudje prihajajo, ker se zavedajo nevarnosti bolezni.
V skoraj vsakih Misijonskih obzorjih zasledim imena darovalcev, ki nakažejo denar na moj račun. Vseh niti ne poznam, zato velik bog plačaj vsem, ki darujete. Res, potrebe so velike in denar prav pride za vse potrebe, ki se vsak dan kažejo.
Iskrena hvala tudi za molitve. Prav to je še kako potrebno, ker sicer brez te pomoči ne bi šlo. Naj bo Bog bogat plačnik za vse. Tudi jaz in cela naša skupnost vsak dan molimo za dobrotnike.
Iskren pozdrav vsem iz Ruande!
Hvaležna s. Anka Burger, usmiljenka

KAVČIČ S. BOGDANA – BURUNDI – 21. 10. 2021
(WhatsApp)
Predragi v Misijonskem središču in vsi dragi dobrotniki!
V tem misijonskem tednu naj vas vse objema moja molitev in hvaležnost za vse, kar ste, meni in nam vsem. Skupaj smo misijonarji …
Kaj bi bili brez tega združenja, povezave preko hribov in dolin, morja in rek, pa tudi preko zaprtih meja in koronavirusa. Skupaj gradimo to Božje kraljestvo ljubezni, tukaj na zemlji, kolikor je pač v naši moči. Zato bi se ob tej priliki srčno zahvalila vsem dobrotnikom, ki sem jih srečala, pa tudi vsem tistim, ki darujete zame. Velikokrat so me ti darovi potegnili iz stisk, ki včasih pač pridejo. Ker že leto in pol ne dobivamo nobenega časopisa niti Misijonskih obzorij ali Družine, ki so bili edina vez med domom in drugimi misijonarji po svetu, kar preko WhatsApp vse pozdravljam in izražam neizmerno hvaležnost za vsako pomoč. Predvsem pa za duhovno pomoč, preko katere otipljivo čutimo, da je božja roka nad nami. Hvala iz srca.
Naša vzgojna hiša lepo napreduje. Upamo, da bomo za božič že notri. Tudi pri njej se čutijo in vidijo vaše stopinje …
Ravnokar smo prišli iz enega mesta, v katerem tudi lazaristi kupujejo zemljo, da bi kaj zgradili za njihovo mladino. Vendar je precej oddaljen od nas.
Za nas pa bi rada izrazila hvaležnost Misijonskemu središču in vsem dobrotnikom, ki ste nam pomagali pri napeljavi vode do hiše in pri nakupu cistern za zajemanje deževnice. Iz mesta dobimo vodo le 2x na teden, pa tudi za suho dobo nam bodo cisterne pomagale, da ne bomo brez vode.
Drugo veselje pa je, da smo dobile razsvetljavo z elektriko iz mesta, tudi po vaši zaslugi. Ali ni to nekaj izrednega, luč in vodo, skoraj najbolj važno za naše vsakdanje življenje … Hvala, hvala.
Trenutno smo še vedno pri Belih Očetih. Njihovi novinci so šli v noviciat v Kongo že veliko pred našim prihodom. Tako smo zavzele njihova mesta. V skupnosti nas je trenutno deset, šest postulantk in me, štiri sestre: Ruandka, Burundijka, Vietnamka in jaz. Res kar pisana skupnost.
Naše postulantke je treba voziti na medredovniško vzgojo. Tudi pri tem nam je v veliko pomoč avto MIVE, ki smo ga dobile lansko leto. Tudi za to neizmerna hvala. Poslala vam bom nekaj slikic, da vidite, kako smo lepo, v skupni moči za vse dobro, ki smo ga deležne.
Prav ob misli na Misijonsko nedeljo sem hotela priti k vam z zahvalo, ker vem, da boste mislili na nas in tudi molili, da bi bilo vse naše skupno delo blagoslovljeno.
Dragi vsi skupaj, še enkrat prisrčen in hvaležen pozdrav od s. Bogdane.


15. 10. 2021

OPEKA PEDRO – MADAGASKAR – 14. 10. 2021
Upam, da ste v Misijonski pisarni vsi zdravi.
Tukaj na Madagaskarju smo še vedno »zaprti«. Včeraj je vlada odločila, da se 6. novembra odprejo meje z Evropo in s Parizom.
Danes ti pišem, ker imamo v Akamasoa veliko dela. Pri Janezu Krmelju smo v Ampitafa začeli graditi gimnazijo in na podeželju v Anilobe v Vangaindrano osnovno šolo. Ker sem na tem delu Madagaskarja v prvih 15 letih tudi sam delal, hočem tudi njim pomagati …
Delo se je že začelo. Ravno včeraj smo večjo vsoto denarja plačali gradbeniku, da v glavnem mestu Antananarivo nakupi cement, železo in drug material, ki se ga na jugu včasih ne dobi ali pa je zelo drag.
V novem šolskem letu pa imamo vedno več šolarjev. Že devet let nismo podražili prispevka staršev za vpisnino v naše šole. Ljudje nimajo denarja! Zato je danes vedno več otrok, ki jim vsak opoldan dajemo riž.
Mislim, da v naših šolah v enem samem kraju in v eni sami osnovni šoli še nismo imeli 4.012 učencev, kot jih imamo v Andralanitra poleg smetišča. Mislim, da je to največja osnovna šola na svetu!
Nismo si mi tega želeli, ampak smo bili prisiljeni sprejeti toliko otrok. Zato zidamo vedno nove šole, delamo nove klopi itd. Vsak otrok ima pravico, da gre v šolo in njihove mame so jokale, naj sprejmemo njihove otroke.
Zato sem povabil Ministrstvo za izobraževanje, naj pridejo pogledat ta naš primer. Odgovorili so mi, da bodo prišli v tem mesecu oktobru. Vseh naših učencev v osnovni šoli, srednji šoli in gimnaziji je 16.317!
Toliko za zdaj. Vsem v Misijonski pisarni želim veliko veselja in zdravja.
Lep pozdrav!
Pedro Opeka

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 14. 10. 2021
Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar se je začela kruta vojna na severu Etiopije. Čeprav so potrebe na vseh področjih in za vse prebivalstvo, prosimo sedaj izključno za najbolj ranljive: otroke, ki so ostali brez svojcev in so v zavetiščih, najprej v Mekelle, kasneje tudi v Adwi, Adigrat, Shire. Pomagati jim želimo preko salezijanske skupnosti, skupnosti sester usmiljenk (Daughters of Charity) in sester Matere Tereze (Mother Theresa Sisters). Koliko je teh otrok? Groba ocena je okrog 6000; a ko bo možno zbrati podatke, bo takšnih otrok po celotni regiji najverjetneje preko 100.000.
Vnaprej se vam iz srca zahvaljujem za vsako dobro misel in pomoč.
Polona Dominik, laiška misijonarka

MISIJONSKA NEDELJA 2021
Že krepko smo vstopili v misijonski mesec oktober, ki je letos posvečen pokojnemu p. Mihu Drevenšku, misijonarju v Zambiji. V ta namen vam iz Misijonskega središča Slovenije posredujemo nekaj povezav do gradiva, ki ga lahko uporabite za pastoralno delo v vaših župnijah.

  • https://youtu.be/5RESiAlX0iA – animacijski video za letošnjo Misijonsko nedeljo (pripravil Missio Australia).
  • http://www.missio.si/gradiva/gradivamn – gradivo za Misijonsko nedeljo
  • http://www.missio.si/razmisljanja-ob-bozji-besedi-oktober-2021 – misijonsko obarvane pridige/razmišljanja, ki so jih za mesec oktober na prošnjo Papeške misijonske zveze pripravile redovnice trapistke iz Vitorchiana – Italija. Pridige bodo sprotno objavljane in jih lahko uporabite pri sv. mašah.
  • Misijonska sveta maša za študente:
    • sreda, 20. 10. 2021, ob 19. uri v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. Po sveti maši sledi pogovor z misijonarji.
    • sreda, 20. 10. 2021, ob 19. uri v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru. Po sveti maši sledi pogovor z misijonarji.
  • Glede na to, da je bil p. Drevenšek velik delavec na področju medijev, pa tudi njihov kritik (v Zambiji je ustanovil radio Icengolo in tiskarno, prav tako je bil urednik dveh revij), bo v okviru Radia Ognjišče potekala okrogla miza na temo medijev v Sloveniji. Oddaja bo na sporedu v sredo, 20. 10. 2021, ob 20. uri.
  • P. Janez Šamperl je napisal novo knjigo o p. Drevenšku z naslovom »Daleč naprej je tekel«. Knjigo lahko dobite v katoliških knjigarnah ali pa pokličete v Misijonsko središče Slovenije (01/300-59-50).

Osrednje obhajanje letošnje Misijonske nedelje v Vidmu pri Ptuju:

  • ob 15. uri molitvena ura
  • ob 16. uri slovesno bogoslužje pod vodstvom mariborskega nadškofa msgr. mag. Alojzija Cvikla ob somaševanju duhovnikov in misijonarjev, ki so trenutno v domovini

1. 10. 2021

BAJEC PAVEL – SLONOKOŠČENA OBALA – 24. 9. 2021
Zahvaljujem se vsem dobrotnikom, ki so darovali denar, da smo lahko zgradili stavbo, ki nam bo omogočila začetek nove župnije. Mestna četrt je velika in kar nekaj kristjanov živi tukaj. Za zdaj hodijo še v stolno župnijo. Čakamo na soglasje oz. potrditev našega škofa. Nova župnijska skupnost, ki se bo zbirala tukaj, bo nadaljevala z gradnjo ostalih objektov, župnišča, župnijske cerkve in še kaj. 
Še enkrat Bog lonaj vsem dobrotnikom. Molite za nas in za našo Cerkev. Naj vas vedno in povsod spremlja božji blagoslov in varstvo naše nebeške Matere Marije.
Hvaležen, Pavel Bajec

IVAN BAJEC – SLONOKOŠČENA OBALA – 29. 9. 2021
Pozdravljeni!
Najprej vam moram povedati, da smo vam vsi v naši župniji iskreno hvaležni za vse darove, ki so nam pomagali pri gradnji nove župnije. Hvala vsem organizatorjem in seveda iskrena hvala vsem kolednikom. Veliko delo opravljate pri rasti Cerkve v misijonskih deželah. Zgradili smo, kar je bilo potrebno, vsaj za začetno delovanje župnije. Trenutno nimamo večjih načrtov. Tiste, ki so že v teku, nam bo uspelo uresničiti s sredstvi, ki jih imamo tukaj.
Tudi tukaj se življenje ljudi spreminja – v boljšo, slabšo smer? Moderna tehnika je prišla in še prihaja, s hitrimi koraki. Prenosni telefon je že marsikje tudi v rokah osnovnošolcev. Mladi in odrasli ga imajo skoraj vsi. Kjer je električna napeljava, je bolj ali manj povsod navzoča TV. Drugod pa marsikje za elektriko poskrbi sonce. Vedno bolj si utira pot tudi internet.
Otroci hodijo v šolo, vendar iz različnih razlogov ne vsi, čeprav je tu osnovna šola uradno obvezna. Tudi srednješolcev je veliko. Letos odpirajo v mestu San Pedro, nekaj kilometrov  od nas, novo, peto državno univerzo na Slonokoščeni obali. Pravijo, da je tu šolstvo na porazno nizki ravni. Na lestvici kakovosti šolstva v Afriki se je Slonokoščena obala, ena najbogatejših držav podsaharske Afrike, znašla med 54-timi državami na predzadnjem mestu skupaj z Nigrom, verjetno najrevnejšo državo v Afriki.
Kljub raznim krizam in kljub temu, da se večina ljudi s težavo prebija skozi življenje, se tu veliko gradi, zlasti po mestih in predvsem po predmestjih. Gradijo stanovanjske hiše, obrtniki odpirajo svoje delavnice, veliko je trgovin, tu pa tam kakšna tovarna. Gradijo tudi osnovne in srednje šole, v glavnem zasebne, državnih je malo. Mladi zapuščajo podeželje in se selijo v mesta, kjer iščejo delo, stanovanje in poskušajo nekako preživeti.
Cerkev poskuša to mladino sprejeti tudi tako, da škofje ustanavljajo nove župnije ali vsaj gradijo cerkve za nedeljske maše. Tudi v naši župniji smo zgradili kar veliko cerkva, da bodo ljudje, ki prihajajo in bodo gotovo prihajali v še večjem številu, lahko sprejeti.
Pri tem ste pomagali tudi vi. Najlepša hvala.
Ivan Bajec

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 26. 9. 2021
Dragi misijonski prijatelji in sodelavci, pozdravljeni v Gospodu.
Že nekaj časa se nisem pismeno oglasila in opisala kakšnega od dogodkov, ki so zaznamovali naše življenje. Covid-19 je tudi pri nas spravil v težave mnogo ljudi. Nekaj mesecev smo bili odrezani od Abidjana, saj je bilo tam največ okužb, pri nas v Gbagbamu nismo imeli primerov. Hvala Bogu. Nekateri še vedno dvomijo, da obstaja virus, tudi cepljenja se bojijo. Sedaj pa, ko so omejitve s «sanitarnim pasom», se je število cepljenih pomnožilo. Sicer število okuženih spet narašča, a upamo, da se bo krivulja ponovno znižala.
Aprila smo praznovali 25 let župnije v Gbagbamu. Priprave so se začele že v postnem času in nadaljevale s skupno molitvijo rožnega venca pri lurški votlini. Vsak je prispeval po svojih zmožnostih. Otroci so se naučili nekaj pesmi in plesov. Tako je skupina najmlajših prinesla 25 prižganih svečk na oltar, večji otroci pa so pri darovanju prinesli različne darove. Molitve, ubrano petje treh zborov s plesom, nas je v zahvalo za teh 25 let vse povezalo v eno veliko družino, zbrano okrog oltarja.
Novo pastoralno leto se začenja z novim župnikom. Dve postulantki sta končali postulat in nas zapuščata, tako bomo v skupnosti le tri sestre.
Bog naj blagoslavlja vaše in naše poti in naj nas vedno znova uči ljubiti, kot nas Jezus ljubi. Iskren pozdrav vsem in hvala, da ste z nami.

KAVČIČ S. BOGDANA – BURUNDI – 1. 10. 2021
(WhatsApp)
Zdaj je pa že zadnji čas, da se oglasim. Je že kar teden dni, ko sem doma. Teden je bil preprosto zelo poln raznih dogodkov.
Pri s. Vesni je 25 let svojega poklica slavila njena predstojnica, Vietnamka.
Pri nas pa je včeraj, na praznik sv. Vincencija, šest deklet začelo postulat.
Tudi naša hiša lepo napreduje. Vesela sem, da me zopet greje Afriško sonce. Tudi v Sloveniji je toplo grelo, predvsem pa vsa dobra srca, ki sem jih srečavala, med njimi tudi pri vas. Zelo sem vam hvaležna za vsako prisrčno srečanje z vami vsemi. To so bili tudi sončni dnevi med mojim dopustom. Hvala vsem in prisrčen pozdrav.
s. Bogdana


24. 9. 2021

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 20. 9. 2021
Iz Facebooka:
Dragi moji,
to pot se na vas obračam z eno prošnjo …
Naši otroci in mladi praktično ne poznajo knjig. Niti v šoli nimajo učbenikov in delovnih zvezkov. Imajo le zvezke, v katere si zapisujejo, kar jim učitelji narekujejo …
Vsi mi pa vemo, kakšno bogastvo je knjiga in kako nekaj čudovitega je preko nje vstopati v nov, še nepoznan svet, poln skrivnosti, dogodivščin, okusov, občutij …
Če ima kdo kakšno zanimivo knjigo, strip ali poljudnoznanstveno revijo v angleškem jeziku in jo je pripravljen podariti našim otrokom in mladim, vas prosim, da jo prinesete/dostavite/pošljete … v našo provincialno hišo v Ljubljani, na Strmi pot 4, 1000 Ljubljana (tel: 01/231-80-77) do konca oktobra 2021. Že vnaprej hvala in Bog povrni!

KASTELIC S. METKA – BRAZILIJA – 23. 9. 2021
Iz Facebooka:
Pretekli teden smo imeli po dooooooolgem času prvo srečanje z našimi družinami. Bili smo izjemno veseli, da jih je vsaj peščica prišla. V mesečno srečanje je vključena molitev, vzgojna tema, pogovor po skupinah in možnost, da se družine izrazijo o svojih težavah, podelijo izkušnje, prosijo ali se zahvalijo za pomoč. Poleg Sestre na srečanju vedno sodelujeta tudi psiholog in socialna delavka, tako da najbolj preizkušanim nudimo celovito oporo.
Ne vem, če je v Sloveniji v navadi, ampak v Braziliji so zelo razširjene trgovinice z rabljeno obleko, obutvijo, pohištvom in drugo tehnično opremo. Na našem misijonu je tako, da nam dobri ljudje darujejo, kar jim ne pride več prav. Tudi ko nekdo umre, njegove stvari pogosto pridejo v našo “trgovinico”, kjer jih potem po simbolični ceni prodamo naprej. Tudi s temi sredstvi poskrbimo, da misijon gre naprej, dan na dan, mesec za mesecem. Bogu hvala!
Včeraj, 22. septembra, smo vstopili v koledarsko pomlad! Sedaj se bo vročina le še stopnjevala. Molite za nas, ker praktično pol leta nismo imeli kapljice dežja! Suša je!!!

ANŽIČ S. LJUDMILA – AVSTRALIJA – 22. 9. 2021
Samo en stavek: zjutraj smo imeli potres v kraju, ne tako daleč od Melbourna. Je bil kar močan, tako da nas je dobro streslo. Ampak smo vsi v redu in na nobeni naši zgradbi ni posledic. Čakamo na novice čez tri ure, da vidimo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Mi smo v redu. 
Lep dan želim in lep pozdrav,
s. Ljudmila 

ZNAMKARSKA AKCIJA
Spoštovani prijatelji Znamkarske akcije za misijone!
Minilo je 33 let, odkar sem začel z Znamkarsko akcijo za podporo našim misijonarjem, ki z vdanostjo in Božjo pomočjo pomagajo vsem tistim, ki potrebujejo pomoč. Kljub vsemu leta tečejo in moči pojenjujejo. Zato sem se odločil, da bom s to akcijo zaključil.
V vseh teh letih ste mi pri zbiranju znamk vsi zelo pomagali, še posebno Misijonsko središče v Ljubljani, ki je imelo kar precej dela z mano, za kar se vsem v uradu prisrčno zahvaljujem. Vsa moja zahvala gre tudi vsem tistim, ki ste mi znamke po pošti pošiljali na dom. Ostale mi bodo v spominu tudi prijazne in spodbudne besede, ki sem jih poleg znamk prejel od vseh vas, od vsepovsod.
Še enkrat hvala in prejmite lep jesenski tržaški pozdrav.
Franc Saksida


18. 6. 2021

SEVER S. DORICA – KANADA – 14. 6. 2021
Tri tedne je, odkar sem na novem misijonu. Ogromno je čiščenja, pospravljanja …
Duhovnik Vietnamec, ki je živel tukaj zadnjih pet let, je bil bolan. Ker je bil za vse odgovoren izključno on, lahko šele sedaj ukrepam in izboljšujem stvari, kolikor se pač da.
Misijon je v zelo zanemarjenem stanju. Ker smo bili vsi že dvakrat cepljeni, se bo morda dalo zamenjati vsa okna še pred zimo. Okna nam je podaril g. Lepine iz Ottawe in so bila pripeljana k nam pred dvema letoma z ladjo.
Drugače pa je lepo. Ljudje se vračajo nazaj v cerkev, posebno otroci prihitijo vsak dan po pouku naravnost v misijon.

V četrtek bom imela prvi obisk. Tri mlade voditeljice iz Naujaata pridejo na 10 dnevno izobraževanje – poglabljanje v Sveto pismo. Vedno rada sprejmem laike Inuite, ki hočejo pomagati v domačem kraju duhovniku pri vodenju misijona. Program je preprost: z menoj živijo, molijo, pomagajo, študirajo in imajo srečanja z našimi voditelji.
To ni neki visok intelektualni pristop. V srcu morajo čutiti, da jih Božja beseda nagovarja in osvobaja …

Gotovo ste slišali o rezidenčni šoli v Britanski Kolumbiji, kjer so našli pokopanih 215 indijanskih otrok. To je pravi škandal tukaj … Upamo, da bo novi nuncij vodil pot dialoga med Cerkvijo, državo in ljudmi, ki imajo izkušnjo rezidenčne šole.
Hvala vam za vse.
Lepo vas pozdravljam,
s. Dorica


4. 6. 2021

KARNIČNIK S. MOJCA – DR KONGO – 31. 5. 2021
Lep čas je že minil, odkar smo bili zadnjikrat v navezi. Upam, da vam koronavirus ni povzročal preveč težav. Zdaj slišim, da se umirja in umika; da bi le odšel za vedno! Tukaj v Kongu do zdaj ni bilo preveč hudo, čeprav so bile okužbe in tudi smrtnih žrtev ni manjkalo. Še zdaleč pa ni bilo tako hudo kot na drugih kontinentih.
V naši okolici opažamo vedno več podhranjenih otrok. Da bi prišle do več podatkov, so naše sestre  začele obiskovati družine. Doslej imamo na spisku več kot 160 otrok, ki nujno potrebujejo dodatno hrano, saj so nekateri že v krizi glede zdravja …
Lep pozdrav!
Sr. Mojca Karničnik, MJK Kongo

GRM TONE – MOZAMBIK – 31. 5. 2021
Dragi sodelavci, lepo pozdravljeni!
Zares dolgo vam že nisem pisal in se moram vsem iskreno opravičiti.
Spremljam, kako težko vam je doma, v Sloveniji, pa se malo popravlja, kajne? Je pa že pri nas zapleteno zaradi Covid-19, pa »uradno« sploh ni »tako grozno«, drži pa, da je v Mozambiku situacija pod kontrolo. Se pa zato igramo malo vojne in terorizma … K vam ne pride veliko novic iz naših krajev, razen kar vam uspe napisati in poročati s. Zvonka. Včasih kaj napiše tudi za Misijonska obzorja, kar še jaz redno prebiram.
Cepljenje je pri nas organizirano po fazah in po ogroženosti regij. S. Zvonka je pisala, da so že začeli cepiti, tudi šola se je začela sredi marca … Nazadnje so bili dovoljeni tudi verski obredi, torej imamo Evharistijo! Od konca aprila, to je po Veliki noči.
Od novega leta sem poleg direktorja in vodja projektov prejel še nekaj nazivov: ponovno sem ekonom skupnosti in od konca januarja še župnik na novi župniji, ki je iz podružnice, Župnije Sv. Janeza Krstnika Moatize, prerasla v župnijo Sv. Janeza Boska – Moatize, ki šteje vsega skupaj sedem podružnic.
Od Velikonočnega ponedeljka opravljam obisk vseh župljanov in mi ostaja le še dober teden obiskov, da bom s to aktivnostjo zaključil. Za to sem se odločil, ker v tistem času še ni bilo dovoljenja za sv. maše, sedaj pa se zavedam, kako potrebno je bilo to žrtvovanje napora in časa – Bogu hvala za to izkušnjo. Ljudje so presenečeni, a vsi po vrsti zelo hvaležni …
Na ta način se tukaj zabavam. Prebolel sem le eno – precej hudo malarijo, sicer pa mi je zdravje naklonjeno. Moči imam dovolj, da sproti premagujem utrujenost in napore. Težo dneva pa po navadi okušam šele pozno zvečer.
O potrebah: ja, jih imam zelo veliko, še nikoli do sedaj jih ni bilo toliko.
Največ jih je seveda v skupnosti, ki jih je po predračunu, ki smo ga izdelali šele ob koncu maja, za dobrih 50.000,00. Na novi župniji smo brez vsega in je tudi napravljen predračun, ki je v tej, začetni fazi 27.000,00. Ne morem obiti besede o šolah, imamo tri, katere so tudi brez vsake podpore in imajo izdelan skupen predračun v višini 13.000,00.
Posebno poglavje pa je situacija, v kateri se trenutno nahajamo – na delu nove župnije ob reki Zambezi je situacija kritična, saj ni hrane! Nisem imel priložnosti pripraviti nobenega predračuna, potrebujem več časa …
Vse dobro in Bog povrni po zvestobi in predanosti,
Tone


28. 5. 2021

SEVER S. DORICA – KANADA – 24. 5. 2021
13. maja sem prišla sem, v novi misijon, ki pa ni nov, ker sem hodila sem vsake tri mesece že tri leta … Treba je začeti bolj resno, popravljati, kar se bo dalo … To je najstarejši katoliški misijon na Arktiki. Drugo leto septembra bomo praznovali 110. obletnico.
Po čudežu, ki ga pripisujejo Mali Tereziji, so se prvi Eskimi tukaj v Chesterfield Inletu, po naše rečemo kraju Igloologarjuk, spreobrnili, ko je francoski duhovnik raztrosil čez njih nekaj zrn zemlje iz prvega groba sv. Terezije. Tako nam je ona zelo blizu. Njen kip sem iz enega kota premaknila v ospredje svetišča … Njena pomoč bo še naprej zelo pomembna.
Mi še vedno ne potujemo na jug zaradi karantene. Da se lahko vrneš nazaj, moraš biti 14 dni v hotelu, ki ga določi država. Izjema so le nujni zdravstveni primeri. Skoraj vsi smo bili že dvakrat cepljeni. Upam, da se bo tako stanje izboljšalo.
Želim vam vse dobro pri organizaciji Krištofove nedelje in lepo pozdravljam vse misijonarje, ki bodo na junijskem srečanju. Načrtujem, da bom prišla v Slovenijo naslednje leto, po Veliki noči, ko še ni tako vroče.
Do takrat pa moramo biti zelo pridni na vseh področjih. Z Božjo pomočjo in vašo se to vedno izpelje.
Prisrčno vas vse pozdravljam.
s. Dorica


21. 5. 2021

BAJEC IVAN – SLONOKOŠČENA OBALA – 17. 5. 2021
Pozdravljeni!
Hvala za vaše voščilo. Upam, da se bodo vaše želje uresničile. Je pa to tudi dan, ko se še bolj zavedamo, kako se staramo. Pri svojih letih to krepko čutim. Nadaljujemo z delom. 25. aprila smo imeli v župniji birmo. Lepa slovesnost. Sedaj se pripravljamo na binkošti. Upamo, da bo Sveti Duh ponovno nekoliko prevetril in ogrel naše krščansko življenje. Strop v cerkvi smo končali. Treba bi ga bilo še polakirati. Upam, da bomo kmalu pokrili tudi novo cerkev v sosednji vasi. Lepo preživite pomladni in poletni čas, ki bo prinesel več sonca, svetlobe in toplote.
V naše krščansko življenje pa bo to prinesel Sveti Duh na binkošti.
Vsem lep pozdrav
Ivan

PETERLIN S. BARBARA – UKRAJINA – 19. 5. 2021
Lepo pozdravljeni!
Oglašam se vam iz Ukrajine. Na misijonu iščemo digitalne orgle. Morda ima kdo stare in ne ve kam z njimi?
Če jih kdo lahko podari ali proda po simbolični ceni, vam bomo hvaležni.
Za odgovore se priporočam na osebni naslov. Hvala tudi za kak nasvet, kam se lahko še obrnem.
Lep pozdrav v Slovenijo.
s. Barbara


14. 5. 2021

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 10. 5. 2021
Dragi misijonski prijatelji, mir in dobro vsem!
Smo še v velikonočnem času, veselje in mir vstalega Zveličarja naj napolnita vsa srca, da bomo njegovi pričevalci povsod, kjer smo, mi tukaj na Slonokoščeni obali in vi doma v Sloveniji.
Ker smo na deželi in daleč od Abidjana, bolnikov s Covid-19 nimamo. Če je sum, ga pošljemo v Abidjan na test in terapijo. Otrok z malarijo in slabokrvnostjo ne manjka kljub mrežam. V teh dneh so vse družine dobile nove mreže. Ko jih sprašujem, ali spijo pod mrežo, mi odgovorijo, da je prevroče. Trudimo se jih prepričati, da je to potrebno in da prepreči malarijo.
Naj končam z željo, da bi kmalu vse dežele zaživele brez Covida-19, čeprav nas je tudi ta preizkušnja veliko naučila.
V mislih in molitvi združena z vami vsemi vas vse lepo pozdravljam.
s. Anica


7. 5. 2021

SLIVKA S. ANA – FRANCIJA – 30. 4. 2021
IZ BRAZILIJE V FRANCIJO
Po skoraj enajstih letih misijona v tropski Braziliji sem se konec lanskega leta vrnila v Evropo in kmalu prejela novo poslanstvo: Clichy-sous-Bois v Franciji. Nemogoče je primerjati misijon v Braziliji z življenjem v predmestju Pariza. In prav tako nemogoče, ali pa vsaj zelo težko, si je predstavljati, da se slabih 20 km iz centra Pariza nahaja eno najbolj siromašnih in nasilnih predmestij Francije.
Clichy šteje okrog 30.000 prebivalcev in je znan po nasilnih izgredih, drogah, visoki brezposelnosti in ostalih zapletenih socialnih problemih. In me smo že desetletja edina redovna skupnost, ki je dovolj nora, da živi v takem predmestju.
Celotna četrt je sestavljena iz priseljencev: arabcev, afričanov, pa tudi migrantov iz revnejših predelov Azije. Pravi Babilon! Tudi naša župnija je, tako kot celotna četrt, izjemno mednarodna. Vsi smo tujci, vključno z župnikom Raphaëlom, ki je z otoka Reunion (blizu Madagaskarja), in našo redovno skupnostjo, v kateri živimo štiri sestre: ena Kitajka, dve sestri z Madagaskarja in jaz.
Naše poslanstvo je deliti preprosto življenje in pogosto negotovo prihodnost s prebivalci četrti in jim biti blizu ne glede na njihovo vero ali raso. Sestre imamo preproste službe, ki nam omogočajo plačevanje najemnine in pokrivanje ostalih stroškov. Ena sestra skrbi za duhovno oskrbo v bolnišnici, druga je pomočnica učiteljice v osnovni šoli, dve pa se posvečava pastorali mladih.
Vsi vemo, da je misijon povsod. Ampak, da bom kdaj misijonarka v Pariškem predmestju – tega pa res nisem pričakovala. Za zdaj lahko rečem le, da je naša betonska džungla v Clichy prav tako divja in polna presenečenj, kot tista v Amazoniji, in da se v njej počutim fenomenalno!
Mir & dobro!

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 5. 4. 2021
 (WhatsApp)
Pozdravljeni, tokrat iz severa Mozambika, kjer smo kar malo zaskrbljene zaradi vojne situacije … Tu imamo dve skupnosti, ki sta do sedaj že veliko pomagali in delali z begunci. Strašne zgodbe poslušam, teh, ki so bežali … Na misijonu enkrat na teden delimo mleko za podhranjene dojenčke, za približno 50 otrok.
Nekaterim sem razdelila rožne venčke, da bomo skupaj molili za mir … Begunske žene pa učimo šivanja, da malo pozabijo na trpljenje.
Nevarnost je vedno bližje, a zaupamo!
s. Zvonka


23. 4. 2021

Iskrena hvala za vsa voščila in vašo bližino – tako molitveno kot materialno. Brez vseh vas tudi našega misijona ne bi bilo. Hvala v svojem imenu, v imenu mojih sosester in seveda v imenu vseh mojih afriških prijateljev, ki jim vaša dobrota lajša in bogati življenje. Naj vam dobri Bog v obilju povrne!
V mojem srcu še vedno odzvanjajo velikonočne skrivnosti. Ko premišljujem to brezpogojno Ljubezen, ki se daruje do konca, ostajam brez besed. Le z veliko hvaležnostjo in prošnjo v srcu, da bi Mu mogla biti vsaj malo podobna.
s. Urša


9. 4. 2021

LISJAK DANILO – UGANDA – 11. 4. 2021
Lep pozdrav na belo nedeljo zvečer.
Počasi urejamo, da bodo nekdanje šolske pisarne lahko pripadle novi ambulanti. V kontejnerju so prišle vodne inštalacije, vrata in gradbena oprema. Za vse sem plačal potne in druge stroške. Kontejner je že pobarvan in pokrit.
Včeraj je bil takšen naliv z burjo, da je premaknilo sicer prazno plastično 5000 litrsko vodno cisterno, ki je skoraj padla in se zdrobila.

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 6. 4. 2021
Zbrali smo se, mala čreda, da skupaj praznujemo Veliko noč v San Pedru.
Lepo se imamo in vam vsem želimo veselo Veliko noč. Kristus je vstal. ŽIVI povsod.
Lep pozdrav,
Ivan in Pavel Bajec ter sestra Anica s sosestrami


9. 4. 2021

SEVER P. JANEZ – RUSIJA – 6. 4. 2021
Kristus je Vstal in je med nami!
Veselo Alelujo vsem želim!
Letos smo lahko vsi skupaj praznovali v cerkvi in to je bilo nekaj novega ter lepega. Jaz, ki živim in delam v Novosibirsku, sem šel 250 km (200 milj) na sever v Tomsk, kjer v jezuitski gimnaziji in župniji živi in deluje skupnost štirih patrov. Imeli smo zelo lepe obrede – petje, bralci … Vsi veselo zbrani …
Sem zdrav in zdaj, ko se postopoma ogreva, več migam in sem zunaj bolj aktiven. To pomaga. Ja, dela je vedno dovolj in čas zelo hitro mine. Je pa zelo bogat čas. Letos sem vodil več duhovnih vaj in s tem nadaljujem. Tudi koordiniram in vodim predsemenišče za dva kandidata.
Želim Vam zdravje in poguma za naprej. Zdaj bomo lahko malo več zunaj in to naj da upanja … Upam, da se kmalu kaj vidimo …
Naj vas Bog blagoslovi!
Janez Sever SJ

MLAKAR P. JANEZ – ZAMBIJA – 6. 4. 2021
Hvala za velikonočni pozdrav. Enako tudi jaz kličem na vas božji blagoslov, da boste lahko nadaljevali koristno delo pri širjenju božjega kraljestva v svetu, brez strahu in z veseljem – ALELUJA!
Sporočam tudi, da sem prebolel virus in okrevam.
Janez

VLAŠIČ S. ANICA – RUSIJA – 7. 4. 2021
Da, v novi skupnosti na Dunaju je za vse poskrbljeno, obveznosti za zdaj še nobenih. Razne prijave/odjave po uradih so (bile) moja prva obveznost.
S sosestrami, ki so bile v misijonih drugje po svetu in sem jih srečala po dolgih letih, si imamo seveda kaj povedati …
Tridnevje velikega tedna in velikonočno bogoslužje je bilo v samostanski kapeli. Glede na to, da prihajajo v kapelo samo “člani enega gospodinjstva”, ni bilo kršenja zakona.
Vsem v Misijonskem središču želim vedno novih milosti in presenečenj Vstalega Gospoda!
s. Anica Vlašič fmm


6. 4. 2021

KARNIČNIK S. MOJCA – KONGO – 31. 3. 2021
Tudi jaz Vam voščim globoko doživeto velikonočno Tridnevje, potem pa veselje in mir ob vstalem Gospodu. On vodi človeško zgodovino; česa bi se bali?
Lep pozdrav!
s. Mojca Karničnik

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 31. 3. 2021
Spoštovani vsi v Misijonskem središču Slovenije,
najlepše se vsem zahvaljujem za poslana velikonočna voščila in želje, ter vam v tej naši tradicionalni obliki želim tudi jaz lepe in blagoslovljene Velikonočne praznike. Ne vem, če bodo za vse lepi na zunaj, a gotovo so lahko blagoslovljeni tudi za nas v teh misijonskih deželah.
Bog nas že celo leto pripravlja in vzgaja, da se obrnemo na Njega, da ga prepoznamo in spoznamo Njegovo moč; saj je on vendar premagal smrt … A tudi v njegovem času ga mnogi niso prepoznali in so se bali, bežali, se jokali … On je premagal smrt, strah, žalost in to verujemo. Tega Kristusa, ki je umrl in vstal, oznanjamo še danes, da ga prepoznajo tisti, ki so že slišali o Njem, in da je oznanjen tistim, ki ga še ne poznajo. Naj nam prav On da moč, da se ne ustavimo, da se ne ustrašimo, da se še naprej učimo z najbolj ubogimi in preizkušenimi ter jih obenem tolažimo, saj jih vendar Bog ljubi.
Pri nas v Mozambiku in kot slišim, tudi v Sloveniji, smo še vedno zelo pogojeni s koronavirusom, četudi situacija ni tako drastična ali pa je ne poznamo dobro. Tudi pri nas so Cerkve še vedno popolnoma zaprte. Tako bomo doma, preko radia in televizije spremljali velikonočne obrede. No, v naših sestrskih skupnostih bomo ponekod imele duhovnika vsaj za nekatere dni.
Novost pa je, da so se šole pred enim tednom odprle, z ogromno zahtevami in predpisi, za katere mnoge nimajo pogojev. Tako so se tudi naši otroci vrnili v šolske klopi in dekleta v internat.
Kot ste verjetno spremljali, pa je Mozambik ponovno deležen mednarodne pozornosti zaradi krutega dogajanja na severu države, v provinci Cabo Delgado, občini Palma, kjer se govori o vojni, nešteto beguncih, o smrti in begu. To, kar je najbolj skrb vzbujajoče, pa je, da oblast hoče sama rešiti stvari. A jih ne reši in se tudi ne odpre mednarodni pomoči. Tam se res dogaja nenehni Veliki petek, že tri leta, te dni še bolj intenzivno.
Oh, da bi Vstali Kristus omehčal srca odgovornih … Za to molimo in prosimo vsak dan.
Naj bo On, Vstali, bogat plačnik tudi vsem vam, ki se neprestano trudite, da animirate našo domovino in tudi nas, da se vedno bolj zavedamo veličine našega poslanstva …
Veselo Alelujo želim vsem
hvaležna sestra Zvonka Mikec

KRMELJ JANEZ – MADAGASKAR – SLOVENIJA – 31. 3. 2021
Hvala vam za voščila. Prav tako želim tudi vam v Misijonskem središču. Gospod je prenesel vse najhujše in obljubil pomoč tudi nam. Verjemimo mu, ker je svojo Besedo potrdil z vstajenjem.
Lep pozdrav
Janez

VLAŠIČ S. ANICA – RUSIJA – AVSTRIJA – 31. 3. 2021
Z veseljem sem brala vaša voščila in priloge … Hvala, da mislite na te, ki so se odzvali Gospodovemu klicu in tvegali iti v neznano, da bi oznanjali Gospodovo vstajenje od mrtvih … Čeprav je oznanjevanje posameznika le kapljica v ocean, se mi zdi, da je pomembna.
Tudi jaz vam želim tiho, mirno in zbrano tridnevje ter globoko in veselo doživete praznike Jezusovega in našega vstajenja.
Nadaljujem s kratko novico. Oglašam se z Dunaja, kamor sem se pred kratkim preselila. Žal. A moja leta, predvsem pa zdravstveno stanje (po dvotedenski hospitalizaciji v St. Peterburgu) je bilo povod za selitev v skupnost, zame bolj primerno. Uvajam se v novo okolje, urejam dokumente in pogrešam Rusijo …
Po praznikih vam sporočim nekoliko več.
Pozdrav s “cesarskega Dunaja”,
s. Anica Vlašič fmm

NADŠKOF MSGR. MARTIN KMETEC– TURČIJA – 1. 4. 2021
Iskrena hvala za vaše čestitke in dobre želje ob velikonočnih praznikih.
Tudi jaz želim vam, da bi vstali Kristus, ki je šel skozi trpljenje in smrt, bil naše največje upanje. Nimamo drugega.
Tega se vse bolj zavedam v svojem novem poslanstvu.
Ko bom imel ideje bolj jasne, se bom obrnil na vas s kakšnim projektom, kajti potrebe so velike.
Vse dobro in lep pozdrav.
p. Martin

OPEKA PETER – MADAGASKAR – 1. 4. 2021
Iz Združenja Akamasoa, Dobri prijatelji, skupaj z otroki in vso našo ekipo sodelavcev vam tudi mi želimo vesele velikonočne praznike. Zopet bomo doživeli ta velik praznik na poseben način zaradi pandemije Covid-19.
V Akamasoa bomo na Vigilijo krstili 21 odraslih mož in žena, na velikonočno nedeljo pa bo 357 otrok iz naših vasi prejelo prvo sveto obhajilo. To bo lepo duhovno doživetje. Uresničili ga bomo v treh različnih krajih, da ne bi bilo preveč ljudi na enem samem prostoru. Pomagala bosta dva domača duhovnika.
Povezani v molitvi, kjer nas povezuje Vstali Jezus!
Lep pozdrav!
Pedro Opeka

BAJEC IVAN – SLONOKOŠČENA OBALA – 1. 4. 2021
Pozdravljeni!
Hvala za velikonočno voščilo in za vsa pisma. Veseli me, da vam kljub težkemu položaju uspe narediti veliko dobrega.
Letos imate spet okrnjene velikonočne praznike. Tu, hvala Bogu, za zdaj poteka vse bolj ali manj kot običajno. V nedeljo smo imeli slovesno procesijo in potem nabito polno cerkev, brez mask. Tako bo tudi v prihodnjih dneh. Upamo, da se ne bodo stvari poslabšale. Trenutno je uradno nekaj sto novih okužb na dan na 25 milijonov prebivalcev, in to v glavnem v Abidžanu. Tako naše delo poteka normalno: bogoslužje, verouk, priprava na zakramente … 25. aprila bomo imeli v župniji birmo.
Seveda smo tudi v gradnjah. Zgradili smo tri manjše prostore za verouk. Strop v cerkvi je skoraj končan. V bližnji vasi smo zgradili manjšo cerkev za okrog 300 ljudi. Morda bo že ta mesec pokrita. Tako bomo imeli v župniji eno krščansko skupnost več in kar nekaj več ljudi bo ob nedeljah prihajalo v cerkev. Čeprav ljudje sodelujejo po svojih močeh, nam uspe to narediti predvsem po zaslugi darov iz Slovenije, zlasti iz Misijonske pisarne. Nikoli vam ne moremo biti za to dovolj hvaležni. Samo On, ki je premagal smrt in greh, vam lahko po svoje povrne za vaša dobra dela.
Vsem voščim blagoslovljene velikonočne praznike in lep ter topel velikonočni pozdrav.
Ivan

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 3. 4. 2021
Dragi prijatelji!
Želim vam veseli praznik Jezusove zmage nad smrtjo. Umrl je na najbolj strašen način, toda vstal je od mrtvih in pozdravil svoje z ‘Mir z vami!’ Na koncu je dodal ‘Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!’
Prosim Vstalega, da res čutite njegov čudoviti mir in njegovo zmagoslavno pričujočnost iz dneva v dan!
p. Janez

ČUK BARBARA – MEHIKA – 5. 4. 2021
Najlepša hvala za vaša voščila.
Za letošnjo Veliko noč, ki je zopet malo posebna, vam želim, da bi vedno znali črpati veselje iz Vstalega Kristusa.
Prisrčen pozdrav v Slovenijo.
Barbara

BURGER S. ANKA – RUANDA – 6. 4. 2021
Prisrčen pozdrav!
Malo sem pozna, a smo še v osmini, pa vam tudi jaz vsem želim blagoslova in miru Vstalega. Naj vas spremlja vse dni. Res živimo v čudnih časih in zaupamo, da bo tudi to enkrat minilo.
Hvala vam za ves trud in vse, kar naredite za nas. Tega so še kako deležni tudi naši ubogi, ki jih srečujemo vsak dan.
Naj bo moja zahvala tudi vsakodnevni spomin v molitvi.
Lep velikonočni pozdrav,
s. Anka

STERLE S. JOŽICA – UKRAJINA – 3. 4. 2021
Bog lonaj za vaše lepo voščilo in vse vaše prizadevanje za blagor nas in ljudi, ki jim služimo.
Ob Veliki noči mi prihaja na misel tole: Po vstajenju je Jezus rekel učencem: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji … In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta«. (Mt 28, 18-24)
Jezus ima oblast tudi nad dogajanjem, ki smo mu priča zadnje leto. Brez Njega nam niti las ne pade z glave. Naj nas prazniki Jezusovega trpljenja in vstajenja napolnijo z vero in zaupanjem, da je On močnejši od vseh drugih sil. Povezanost z Njim naj nam bo vir veselja in miru.
Želim vam blagoslovljeno in veselo Veliko noč
s. Jožica

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 31. 3. 2021
V teh dneh se vsaj malo skušam vživeti v Veliki teden in pripravo na največji dogodek našega Odrešenja. A kot vse ostalo, je v Etiopiji tudi to drugače časovno opredeljeno in tako smo tukaj pred tremi dnevi komaj mimo 2. postne nedelje. Sam post Etiopijci jemljejo zelo resno, celo podaljšajo ga in se v tem času ne dotaknejo nobenega živalskega živila in se še bolj posvečajo molitvi in dobrodelnosti – tisti, ki se lahko. Vera je tesno vpeta v njihovo vsakodnevno življenje, in to jim zagotovo pomaga, da z upanjem hodijo križev pot, ki se zdi, da poteka tu čez celo leto. Vsaj letos se zdi, da je tako. Postaj Križevega pota je bilo letos kar nekaj, od raznolikih nemirov in pobojev, do vojne in lakote, epidemije, naravnih katastrof in najbrž še česa.
A upanje, ki je nad vsem tem, je močnejše od vsakega padca pod križem. Kristus bo vstal, odrešil nas bo in vztrajnost v veri nagradil z nebeškimi dobrinami. Spoznavam, kaj pomeni »Velikonočni Kristjan«. Nekdo, ki ga Kristus vodi skozi življenje, v dobrem in slabem, hodi in dela življenjsko pot, čeprav je pogosto trnova, a v svojih očeh, besedah, dejanjih odseva veselje in pomirjenost.
Tega želim vam in tudi sebi seveda. V teh praznikih, predvsem pa skozi celo leto, naj vas spremlja Velikonočno veselje, upanje in mir.
Polona


26. 2. 2021

BURGER S. ANKA – RUANDA – 22. 2. 2021
Lepa hvala za voščilo in lepe želje.
Tu smo še vedno v karanteni. Jutri bodo imeli sestanek in upamo na sprostitve.
Dali so že dovoljenje, da bodo cerkve prihodnjo nedeljo odprte.
Tu pa vseeno delamo. Trenutno obnavljamo porodnišnico, kar je bilo zelo potrebno.
Potem nas čaka še drugo delo, če bodo sredstva.
Hvala vam za vse.
S hvaležnostjo se vas vseh spominjam v molitvi.
Lep pozdrav,
s. Anka

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 24. 2. 2021
Pozdravljeni vsi v misijonski pisarni!
Najprej seveda hvala za vsa posredovanja in takojšnji odgovor … Čas tako beži, da skoraj ne dohajam.
Saj smo že kar pošteno zakorakali v postni čas, ki je tudi letos za vse nas res pravi post in puščava. Vsaj tako se nam zdi, ko smo še povsod na globoko prevzeti in pogojeni s to situacijo koronavirusa. No, pa četudi se zdi neverjetno, je danes tudi Mozambik že dobil prvo pošiljko cepiva, iz Kitajske seveda, ki bo namenjen zdravstvenemu osebju. Bomo videli, kako se bo to vse reševalo.
Trenutna situacija pri nas je še kar kaotična, kajti bolezen se širi in je videti, da nam je vedno bližje, ko slišimo, da so bolni naši sosedje, poznani. Hvala Bogu smo v naših skupnostih še zdrave. Od 21.00 do 4.00 zjutraj imamo policijsko uro in pa vsa priporočila, katerih se pa večina ne drži veliko. Vse šole so zaprte, v upanju, da se 19. marca – s svetim Jožefom začne novo šolsko leto. Tudi cerkve so zaprte. Hvala Bogu, da imamo tudi tukaj nekaj alternativnih možnosti in ljudje lahko mašo vsaj poslušajo. A na žalost se nekateri oddaljujejo od Cerkve, spet drugi pa na vse načine iščejo kakšno priložnost, tudi skrivaj, da so pri maši, da se hranijo z Evharistijo. Včasih imam občutek, da je situacija taka kot tam, kjer morajo kristjani na skrivnem moliti, maševati … Upajmo, da bo to nam vsem služilo, da se utrdi naša vera in želja po Evharistiji.
V naših skupnostih kljub vsemu skušamo načrtovati za to leto, v upanju, da bo šola, da bo kateheza, da pridejo notranje gojenke. Kljub pandemiji pa imamo letos kar lepo število deklet v pripravi na redovniški poklic; nekatere v skupnostih še čakajo, da se začne šolsko leto, tiste, ki so končale študije, pa so že v skupnosti v Namaachi, kjer bodo začeli z redno formacijo. Letos jih je kar 10, ki se v skupnosti že veselijo tega začetka.
Vse naše skupnosti pa so seveda ves ta čas zelo pozorne na okolico, na mnoge, ki se v tem času težko preživljajo zaradi pomanjkanja vsega. Tako smo povsod prave misijonarke, od hiše do hiše. V tem postnem času se bomo še bolj posvetile mnogim, ki potrebujejo našo pomoč.
Tudi na severu sestre še naprej skrbijo za begunce, saj je, kljub temu da časopisi ne pišejo, realnost vojne še vedno resni problem; neprestani napadi in zasede, ljudje bežijo. Nekateri so se hoteli vrniti v njihove kraje, a morajo ponoči bežati v gozdove, ker ni varnosti. Po Veliki noči bom spet od blizu videla in doživela to situacijo.
Potem, ko je bilo leto zelo sušno, pa smo imeli v tem mesecu preveč dežja; tako je spet veliko takšnih, ki so izgubili vse, od polj do hiš. Tudi v mestu Maputo smo skoraj plavali zaradi preobilnih padavin. Ko sem se prejšnji teden namenila v Namaacho (70 km iz Maputa), sem se morala na določeni točki kar obrniti; bila sem namreč z malim avtomobilom, zato se nisem podala v obilne vode na cesti … No, ponekod to že ni več cesta, saj je toliko lukenj, da ko se izogneš eni, padeš v drugo …
Jutri bom šla v Inharrime, to je 400 km iz Maputa, na kratek obisk skupnosti. Tudi v tem področju je bilo ogromno dežja, tako da je vse poplavljeno, a upam, da bo šlo. Seveda se je treba zelo paziti zaradi koronavirusa, da kje kaj ne staknem in pa komarjev je zdaj po vsem tem dežju na pretek, tako da tudi malarja že na veliko prihaja …
V tem tako na pol razgibanem življenju pa skušamo najti tudi malo več časa za molitev in tišino, občutek puščave, da se v tem postnem času globlje zavemo veličine Božje ljubezni. Gotovo bo vsa ta situacija pandemije vplivala tudi na praznovanje Velike noči, ki bi sicer bila v naših župnijah velik praznik prerojenja za mnoge. Zato še naprej goreče molimo in prosimo, da se nas Bog usmili, nas reši te pandemije in povrne zdravje vsem nam ter reši svet te krize.
Morda pa bo vse to služilo, da se močneje oklenemo Boga, zaupamo in se Njemu prepustimo. Bog daj, da bi bilo tako.
Naj Bog obilno blagoslovi vse, ki se kljub težkim časom vedno spominjajo nas misijonarjev in nas duhovno in materialno podpirajo.
Moja in naša molitev vsak dan dosega tudi vse naše dobrotnike!
Hvaležna sestra Zvonka Mikec


13. 2. 2021

JANEZ MLAKAR – ZAMBIJA – 10. 2. 2021
Zahvaljujem se za čestitke in pozdrave. Sem še vedno v nevarnosti, ker sem okužen s koronavirusom, zato prosim, da molite zame.
Vse lepo pozdravljam.
Janez M.

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 11. 2 2021
Spoštovani,
ponoven prisrčen pozdrav iz Mozambika.
Prav danes smo izvedeli novico, ki nas je kar malo s tira spravila: naš škof iz Pembe, kjer delujemo in s katerim smo bili v tem času vojne in dela z begunci še bolj povezani, je bil imenovan za nadškofa v eni od Brazilskih škofij. Ogromno je naredil za naš narod in seznanjal svet s situacijo tukaj. Vemo, da to nekaterim ni bilo všeč … Morda je bil tudi to motiv, da ga je papež prestavil. Zdaj pa moramo spet veliko moliti, da nam najdejo novega dobrega škofa. Trenutno je bil za Apostolskega administratorja imenovan pomožni škof iz Maputa. No, to je taka vroča novica za nas.
Sicer pa smo v fazi ponovne širitve koronavirusa in novih ukrepov, tako da so šole in cerkve spet zaprte. Saj vsega drugega pa tako ne morejo zapreti. Imamo tudi policijsko uro od 21.00 do 4.00 zjutraj.
V vsem tem, kot tudi v Sloveniji, je potrebno sanjati, misliti za naprej, upati. Bog je z nami. Me se pripravljamo, da počasi začnemo leto. Delati, kjer in kar se da. Naša formacijska hiša se letos kar polni. Imamo lepo skupino deklet, ki se pripravljajo na redovni poklic. Nekatere pa so še v drugih skupnostih, da končajo študij.
Kolikor le moremo, še najprej pomagamo pomoči potrebnim, saj je veliko takih, ki so brez zaposlitve in brez dnevnega zaslužka.
V vsej naši organizaciji dela pa smo ugotovile, da potrebujemo vozilo za našo formacijsko hišo. Zato sem se spet opogumila in napisala prošnjo. Obračam se na vaše velikodušno srce za pomoč.
Prilagam mojo in našo prošnjo v upanju, da bo uslišana. Naj bo Bog bogat plačnik vsem tistim, ki velikodušno darujejo za vse naše misijonske potrebe.
Veselim se tudi Pustne Sobotne iskrice, ko boste zbirali sredstva za našo sestro Agato v Braziliji. Kolikor bom le mogla, bom spremljala na Radiu Ognjišče.
Bližamo se že postnemu času, zato vsem želim duhovno bogat tudi ta čas in vas vse prav prisrčno pozdravljam.
Hvaležna sestra Zvonka


29. 1. 2021

JANEZ MESEC – MADAGASKAR – 22. 1. 2021
Kjerkoli so misijonarji oznanjali evangelij so se zavedali, da je potrebno graditi domačo Cerkev, ki jo bodo vodili domači duhovniki. V škofiji Farafangana še vedno primanjkuje duhovnikov. Zato pa smo toliko bolj veseli, ko mlad človek odgovori na božji klic in pride do redovnih zaobljub ali duhovniškega posvečenja. Zadnje leto so imeli lazaristi na Madagaskarju bogato žetev, kar 10 novomašnikov. Eden izmed njih prihaja iz Manambondra, česar smo zelo veseli, toliko bolj, ker smo tako imeli pri nas prvikrat novo mašo. V nedeljo, 17. januarja, je bila naša cerkev 3x premajhna, dve tretjini ljudi je ostalo zunaj na dvorišču, a so lahko spremljali dogajanje preko zvočnikov in nekoliko tudi videli na oltar, ker smo odprli dve steni. Po obhajilu pa so med zahvalno pesmijo (bile so vsaj tri) plesali vsi, zunaj in znotraj cerkve. Ob tem smo se spomnili na Janeza Puhana, ki se je kot prvi misijonar naselil v Manambondro, v leseno in s slamo krito kočo. Leta 1986 na božič pa je krstil dojenčka z imenom Ramaharavo Robert Copertino, kakor je ime našemu novomašniku. V osnovno šolo je deček hodil še doma, v gimnazijo pa v Farafangani, kjer se je spoznal z lazaristi. Ti so ga sprejeli medse in poslali študirat teologijo v Nigerijo, tako da sem ga videl samo leta 2014, ko je prišel na počitnice. Na novi maši je bila tudi s. Pascaline, ena od treh redovnic usmiljenk, ki prihajajo iz Manambondra. Vsem trem je do poklica pomagal Tone Kerin, ki je za Janezom Puhanom prav tako 10 let misijonaril v Manambondro. Zdaj pa že meni teče 10. leto v Manambondro. No, prihodnost je, hvala Bogu v njegovih zanesljivih rokah. Hvala mu za novomašnika, hkrati pa prosim Gospoda, naj ta nova maša prebudi v mladih željo, da bi z veselim srcem odgovorili na Njegov klic.

LISJAK DANILO – UGANDA – 22. 1. 2021
Ste začudeni, da ni elektronskih povezav z Ugando? Od 13. 1. do 3. 2. je čas volitev. Najprej so ukinili WhatsApp povezavo. Samo telefon je delal. Pred tremi dnevi pa še internet. Facebook tudi. Kaj bo naredil koronavirus z novoizvoljenimi? Bilo je precej okužb med preprostim ljudstvom. V deželi fatalizma vsak pač umre ob svojem času! Upam, da kljubujete zimi in virusu.
27. 1. 2021
Hvala za dopis, ki sem ga po treh dneh lahko odprl. Zadnje lokalne volitve so 3. 2. WhatsApp in Facebook sta odžagana. Museveniju je šlo za nohte. Sedaj se maščuje nad ‘namišljenim zahodom in njenimi agenti’, ko z denarjem destabilizirajo Ugando. Naj grejo domov, če … Tako živimo v upanju na konec volitev. Korona je potisnjena v ozadje političnih dogodkov. Med kandidati za stolčke jih je tudi nekaj umrlo … V misijonu ni znakov bolezni. Kar smo zvedeli, smo bili okuženi ena žena in prileten možak ter jaz. Vsi smo ozdraveli. Mašujemo pri fari vsak dan zjutraj in vsako nedeljo v štirih kapelah, mesečno pridejo vse na vrsto. Gradnja porodnišnice je ustavljena v temeljih, sobrat Italijan pa postavlja mrežasto ograjo okoli srednje šole z mojimi zidarji. Malo več berem. Seveda se glede koronavirusa marsikaj prikriva.
Lep pozdrav v mrzlo Ljubljano. Še malo, pa bo sv. Valentin!


23. 12. 2020

KRMELJ JANEZ – MADAGASKAR – 20. 12. 2020
Najlepša vam hvala (op: za voščilo za rojstni dan). Penzija je že na vratih. Pridem odpret račun, če me korona ne izbriše.
Najlepša hvala za poslan denar. Sedaj delimo to kilco riža na otroka. Kaplja v morje. Bo pa Božja roka pomnožila njegovo vrednost. Približno po štiri tone na množico otrok po občinah. Imam na video posneto, tako so se bolj bali goljufij. Po spisku naj bi bilo več kot 9.000 otrok pod 5 let. Sedaj verjamem, da je povprečna starost Malgašev 16 let.
Je pa situacija neobvladljiva. Nekateri med otroki odhajajo zaradi malarije. Lakota samo pospeši ta korak. Slabokrvnost je glavni razlog.
Vse dobre želje za Božič.
Lep pozdrav
Janez

PETERLIN S. BARBARA – UKRAJINA – 20. 12. 2020
Spet praznujemo Božič. Se spominjamo, obhajamo, praznujemo Jezusov spust na zemljo, v naše življenje, v naše srce, da nam znova in znova pove, da je on Emanuel, da je z nami. Naj nam Gospod da luči in moči, da vidimo in sprejmemo njegovo usmiljeno gledanje na vse ljudi, ki so njegovi otroci. Želimo vam, da bi vas božični prazniki napolnili z veseljem ter hvaležnostjo za odrešenje, ki nam ga prinaša novorojeno dete Jezus.
sestre iz Kijeva

ČUK BARBARA – MEHIKA – 20. 12. 2020
To leto, tako polno presenečenj za vse nas, ki gre h kraju in v katerem smo se gotovo marsikaj naučili, je bilo tudi zame prav posebno. Zaključila sem eno obdobje mojega življenja in začela drugo precej drugačno. Po pravici povedano, me je bilo včasih kar pošteno strah, kako se bo vse to končalo. Sedaj, ko končujemo leto in to s prav posebnim dogodkom rojstva našega Odrešenika, sem vesela, da se je vse tako dobro končalo. Ni bilo lahko, kot tudi ni bilo lahko Mariji in Jožefu, ko sta iskala prenočišče – pa se vedno najdejo dobri ljudje, ki ti odstopijo to, kar imajo in ti rečejo: »Tu lahko ostaneš, dokler potrebuješ.« Iz srca sem hvaležna za vse ljudi dobrega srca, ki sem jih srečala v tem letu. Ponovno se je izkazalo, da je zaupanje v Boga najbolj pomembno.
Tako, da vam ob tem božiču iz srca želim, da bi še posebej v težkih trenutkih znali zaupati v Boga in da bi znali premagati vse strahove.
Življenje nam prinaša različne situacije, v katerih moramo uporabljati glavo, intuicijo, spretnost, modrost, izkušnje … Vendar pa nikoli nismo sami.
Iz srca vam želim blagoslovljen božič in veliko zaupanja v novem letu, ki prihaja.
Vaša Barbara

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 21. 12. 2020
Lep pozdrav iz vroče in pogosto deževne Amazonije. Predstavljam si vas v božičnem času, v zimskem hladu. Ali ste se že kaj kepali letos? Moja sestra Marija mi je poslala eno fotografijo, kjer so se otroci veselo igrali ob prvem snegu v Ljubljani …
Zahvaljujem se vam za ves trud in projekte, ki ste jih izvedli in katerih darov smo bili tudi mi deležni.
Pandemija je tukaj precej zavirala nakup motorjev za čoln, tako da smo jih dolgo čakali, saj jih niso imeli na zalogi. Sedaj smo jih že poslali na misijonska področja, kjer jih bodo sestre v kratkem preizkusile. Čakam še fotografije, potem pa vam pošljem račune.
Pa se najdemo ob jaslicah. Prav?
s.
Agata Kociper

V tem tako pomembnem in zaokroženem letu 2020,
katerega smo z božjo pomočjo preživeli, se ob Malem Jezuščku zahvaljujemo Bogu za dar življenja in zdravja ter vsega, kar smo se v tem letu lahko naučili. Tukaj v Braziliji se pandemija ponavlja, še se moramo truditi za red in disciplino, da obvarujemo sebe in druge.
Tukaj slišimo, da je tam v Sloveniji tudi hudo, morda se je sedaj že izboljšalo. Upam, da ste vi pri zdravju in da se prilagajate in pastoralno ustvarjate v teh novih časih.
V duhu se vam pridržujem tudi ob letošnji virtualni TKA. Prepričana sem, da boste tudi z letošnjo TKA dosegli cilj in da bo blagoslov treh modrih prišel v družine in v srca vseh, ki verujejo, da je BESEDA ČLOVEK POSTALA IN PREBIVA MED NAMI v DETETU JEZUSU. S pastirji in angeli torej pojmo SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM!!!
Vaša hvaležna s. Agata Kociper iz amazonskih planjav

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 19. 12. 2020
Dragi prijatelji,
ne morem verjeti, da bo kmalu spet Božič in Novo leto. Zemlja bo spet naredila en krog okrog sonca! Res je, imamo veliko problemov: toda kljub temu smo lahko zmagovalci zaradi Jezusa, našega božjega brata. Naj nas Jezusov rojstni dan napolni z novo energijo in optimizmom!
Kako ste pri vas? Verjamem, da ste zelo previdni glede koronavirusa. Molim, da ostanete zdravi in boste kmalu cepljeni proti virusu. Tukaj se dosti ne govori o virusu in tudi nimamo podatkov, kako je, ker nismo testirani. Veliko več ljudi je pa sedaj zelo revnih in moj telefon stalno zvoni, ker prosijo za denar. Mislijo, da imajo slovenski misijonarji velike banke, polne denarja!
Pouk religiozne vzgoje me zelo veseli. Dela je pa ogromno: letos poučujem 13 razrednih skupin – rednih in na daljavo. Toda, če ameriškemu predsedniku, ki je starejši, lahko uspe, zakaj potem ne bi jaz uspel na naši katoliški univerzi! Upam, da bom drugo leto imel več časa in tako lahko tudi kaj napisal o moderni vzgoji.
Zambijska jezuitska provinca bo kmalu postala ogromna Centralno afriška provinca skupaj z Južno Afriko, Zimbabvejem, Mozambikom in Malavijem. Po površini bo imela tri milijone kvadratnih kilometrov in bo 150 krat večja od Slovenije. Bogu sem hvaležen, da ne bom novi provincial.
Letos nisem imel časa narediti nove božične čestitke. Zato vam pošiljam staro, ki je zame še vedno ena od najlepših: Jezusova dvignjena pest nas izziva, da se skupaj z njim borimo za lepši svet.
Vse lepo in dobro!
Janez

BAJEC IVAN – SLONOKOŠČENA OBALA – 21. 12. 2020
Pozdravljeni,
hvala za vaša božična voščila (kar štiri skupaj). Vi boste letos praznovali božič v izrednih razmerah. Zagotovo je tudi to v Božjem načrtu in kot tako dobro za vse. Bog že ve, kam vodi ta svet. Na žalost pa mi ljudje marsikdaj nočemo slediti njegovim načrtom.
Tukaj se o koronavirusu skoraj ne govori. Nekaj v velikih mestih. Po vaseh tega za zdaj, hvala Bogu, ne poznamo. Ljudje opravljajo svoje delo kot navadno. Po predsedniških volitvah, ki so povzročile kar nekaj nemirov po državi, so se stvari umirile in upamo, da bo ta mir, sicer na krhkih nogah, zdržal. Pri nas ni bilo nobenih izgredov. Bilo je sicer nekoliko napeto, šole so bile zaprte, sedaj pa je življenje spet stopilo v svoje tirnice.
Mi opravljamo svoje delo, pastoralo in nekoliko tudi gradnjo. Nekaj smo dokončevali pri novi cerkvi, gradimo tri prostore za verouk in razna srečanja, nabavili smo skoraj ves material za strop v cerkvi in kmalu po Novem letu bomo začeli z delom. Vse to lahko delamo v veliki meri po vaši zaslugi, po zaslugi dobrotnikov iz domovine. Iskrena hvala za to.
Božične praznike bomo praznovali kot običajno. Vročina in veliko ljudi v cerkvi. Mi bomo imeli na božič tudi krst odraslih in mladih. Slovesnost bo še večja.
Vsem v Misijonskem središču želim blagoslovljene božične praznike in ta božični blagoslov naj vas spremlja v vašem življenju in pri vašem delu skozi vse leto 2021.
Lep in topel božični pozdrav
Ivan Bajec

SEVER S. DORICA – KANADA – 22. 12. 2020
Ja, Božič je pred nami …
Leto, ki se izteka, je bilo polno osebnih in kolektivnih sprememb. Vse to je bila dobra priložnost za poglabljanje življenja v Prisotnosti Resničnega. Imeli smo priložnost, s tem pa tudi motivacijo za prebujenje iz normalnega načina življenja, ki smo ga bili vajeni … Soočili smo se z nemočjo in izgubo komfortne cone. Na vsakem področju so novi izzivi postali tista gonilna moč, ki počasi spreminja našo zavest …
V tem božičnem času mnogi ne bodo imeli možnosti biti skupaj s svojimi družinami … Vendar lahko tudi v tej omejitvi najdemo globljo povezanost, ki presega fizičnost. Sprejetje sedanjega trenutka je vhod v presegajočo razsežnost, kjer lahko najdemo povezanost in notranji mir.
Rojstvo Luči, ki prihaja iz teme, ko je ta največja in so noči najdaljše, je na neki način tudi prispodoba za naše duhovno rojstvo, ki se ga zavedamo v času nemoči in preizkušenj. Ta notranja LUČ je On sam, ki prihaja, da razprši temine našega duha.
Želim vam, da bi v razmišljanju Božične Skrivnosti doživeli mir, tišino in veselje.
Mir in blagoslov vsem.
s. Dorica

KROPACI DARJA – KANADA – 22. 12. 2020
Pozdravljeni,
prav lepa hvala za voščila. Seveda vam tudi sama želim vesel Božič, saj je to rojstvo veselje za vse, kjerkoli že smo.
Tudi tu je vse »zmešano«, čeprav ni niti enega primera okužbe z virusom. Stari in bolj utrjeni misijonarji se še dobro držijo, sama pa se počutim bolj zapuščena na koncu sveta. Malo milosti pa mi je le namenjeno, saj bo tu za Božič en duhovnik in bo vsaj slavnostna božična maša.
Čas pa teče vsem in želim vam in nam, misijonarjem, da bi se počasi stanje normaliziralo.
Naj vam bo dana milost preživeti te posebne dni v krogu svojih …
Veliko lepih pozdravov iz sedaj že mrzlega (- 48⁰ C) Kugaaruka.
Darja

LISJAK DANILO – UGANDA – 22. 12. 2020
Hvala Vam za voščila mnogih, ki so ‘z nami’ v misijonskem delu Cerkve.
Milost sodoživljanja šibe 52 milijonov okuženih je zame priložnost postavljanja življenja na realne temelje. Duhovne vaje skupaj z globoko vernimi bolniki, ženami, dvema redovnicama. Trije so bili že odpeljani na božjo njivo. Aparati poganjajo kisik v najbolj uboge. Kriki trpljenja v noč. Kako nebogljen je človek in hkrati zaznamovan z Jezusovo – Odrešenikovo bližino. Pojemo, molimo, se veselimo Jezusa, ki nam prinaša zdravja, upanje in zaupanje. Splača se z Njim. Naša vera vanj je močnejše orožje od pandemije. Rad vas imam in prinašam veselje.
V predanosti.
Danilo v Lacor hospital Gulu Uganda

OVTAR TONE – RUSIJA – 22. 12. 2020
Blagoslovljene božične praznike tudi vsem vam, da bi Božja svetloba razsvetljevala vaše delo in življenje!
Tone iz Urala

 

 

 

SLIVKA S. ANA – BRAZILIJA – 22. 12. 2020
Mir & dobro!!
Letos sem za Božička dobila zelo posebno darilo: premestitev! Po skoraj 11 letih misijona v Braziliji sem iz Rima dobila potrdilo o premestitvi v Francijo, kamor odhajam čez tri tedne.
Brazilija je bila izjemno močna in pomembna izkušnja. Od vseh stvari so me najbolj zaznamovali trenutki z otroki z mestnega smetišča v Paranagui ter delo v “palafitah” (ne preveč prijetno dišeče barakarsko naselje zgrajeno nad mestnim odtokom) v Manausu. To so tudi stvari, o katerih sem govorila najmanj.
Pogosto sem novice iz Brazilije rahlo omilila, ker zna biti realnost kar kruta. Ko sem 11 let nazaj odhajala v Brazilijo, si pač nisem predstavljala, da bom sodelovala s policijo, z Zavodom za zaščito mladoletnikov in celo z Interpolom. Na trenutke me je vse presegalo, ampak: »što ne ubija, jača«! Misijonsko delo poplačajo male zmage – dokaz Božje prisotnosti v našem delovanju in sobivanju z ubogimi.
Hvala za vsa sporočila, spodbude, misli in molitve!
Lepe praznike in Božjih pustolovščin polno leto 2021!
Ana

STERLE S. JOŽICA – UKRAJINA – 22. 12. 2020
Prisrčna hvala za vaše voščilo in vso vašo pomoč v preteklem letu. Ljudje, ki so po vaši zaslugi deležni razne pomoči, so vam iskreno hvaležni.
Pred nami je Božič. Zapisalo se mi je tole:
»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.« To je bil vzrok, da sta Jožef in Marija potovala v Betlehem. Prerokbe, da bo Odrešenik rojen v Betlehemu, se morajo izpolniti. Sv. Favstina Kovalska pravi, da vsi ljudje izpolnjujemo Božjo voljo, pa če to hočemo ali ne.
Naj nas praznovanje Jezusovega rojstva utrdi v veri, da se tudi v sedanjih okoliščinah izpolnjuje Božja volja. Oče je z nami in nam to nazorno kaže v Sinu, ki ga je poslal. Mali Jezus leži v jaslih, kakor bi nas hotel spomniti, da je On hrana našim dušam. Naj nas napolni z zaupanjem in predanostjo Očetu.
Vsem želim blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu 2021
s. Jožica


23. 10. 2020

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 18. 10. 2020
Dragi prijatelji iz Misijonskega središča,
danes je Misijonska nedelja. Mislim na vse vas! Tudi pri maši sem se zahvalil Jezusu za vaše navdušenje za misijone in podporo. Vi ste res odlični kolegi, delavci in voditelji. To sem doživel na poseben način, ko sem bil lansko leto v Sloveniji.
Vse lepo in dobro!
Hvaležni Janez

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 18. 10. 2020
Danes, 18. oktobra na Misijonsko nedeljo, se vam oglašam iz Amazonskih planjav z zagotovilom, da smo skupaj pri delu za božje kraljestvo. S tem se zahvaljujem MSS in vsem prijateljem ter dobrotnikom misijonov z zagotovilom naših molitev in zavesti, da z nami tudi vi orjete brazde v amazonski zemlji.
Geslo Misijonske nedelje “Tukaj sem Gospod, pošlji mene” mi je v izziv, da se odzovem tudi na nove potrebe in možnosti evangelizacije.Tako sem za dan zavetnice Brazilije, 12. oktobra iz Manausa, po povabilu s. Metke Kastelic iz São Paula, prvič molila rožni venec preko Istangrama za Slovenijo in s Slovenijo, nekaj dni kasneje pa še za Brazilijo in z Brazilijo. Želeli sva z vami podeliti blagoslov Marije Aparecide in misijonski razsežnosti dodati kakšno pričevanje.
Vsak tretji petek v mesecu imamo v našem svetišču Srca Jezusovega sv. mašo za dobrotnike svetišča in misijonov. Tako ste tudi vi vsak mesec vključeni. V ta namen so še posebej vabljene skupine molivcev apostolata in drugih, ki gojijo pobožnost do Srca Jezusovega. V po pandemijskem času je to bilo že drugič. Udeleženci sv. maše so tokrat prišli v bolj majhnem številu zaradi posledic pandemije, ker jih je večina odvisna od mestnega avtobusa, kar pa je še odsvetovano. Odgovorni za skupine, ki so imeli možnost udeležbe, so se žalostni opravičevali zaradi majhne udeležbe. Razumljivo je, da moramo v teh okoliščinah paziti nase in na druge. Gorečnost pa pri tem ni upadla, kaj še, saj je bil dan sv. Margarite Alakok, pobudnice pobožnosti do Srca Jezusovega, zato so pripravile njen življenjepis in ga predstavile.
Z vsemi povezana s prošnjo h Gospodu, da vam podari trdnega zdravja in obilo milosti ter misijonske navdušenosti še naprej, vas lepo pozdravljam.
s. Agata Kociper

PETERLIN S. BARBARA – UKRAJINA – 22. 10. 2020
Dragi vsi!
Hvala vam za voščila ob rojstnem dnevu, pa tudi za vso dobroto, ki smo jo v Ukrajini deležni preko vas.
S s. Jožico sva se srečno vrnili iz Slovenije. Pot nazaj je bila veliko lažja in hitrejša. Le 2x po 11 ur. Z avtom se nama je kar dopadlo. Če bo mogoče, še kdaj ponoviva.
Blagoslova pri vašem delu in Božjega varstva!
Lep pozdrav iz Kijeva!
s. Barbara


9. 10. 2020

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 6. 10. 2020
Pozdravljeni.
Z denarjem, ki mi ga ljudje donirajo za pomoč pri lajšanju posledic pandemije COVID 19, salezijanci po celi državi nakupijo hrano in zaščitna sredstva za revne ljudi. Poslala sem vam nekaj slik, ki pričajo o pomoči salezijancev v preteklih mesecih, ko je bilo v državi izredno stanje. Po sedmih mesecih se država in njene ustanove počasi odpirajo, kljub temu da se število obolelih še vedno zelo povečuje, zato je potreba po zaščiti sedaj še večja. Ljudje ne smejo biti več doma, otroci se vračajo v šole in izpostavljajo nevarnosti …
Lep pozdrav,
Polona

ROZMAN P. STANKO – ZAMBIJA – 7. 10. 2020
Rad bi vam sporočil, da so dela na prenovi cerkve v Mumbwi končana. Maimwene, Mulungushi in Mulendema še čakajo. Prosim, če mi hitro nakažete ostanek denarja na mojem računu, da vsaj delno končam dela na teh treh cerkvah.
V nedeljo, 27. septembra, smo jezuiti predali župnijo Mumbwo nadškofiji. S 1. 10. sem se preselil v Lusako v Luwisha House. Novi župnik mi je dovolil, da dela nadaljujem in končam, kar je še potrebno. Nadaljeval pa bo novi župnik, po imenu John Bwalya. Prihaja iz Matera in je bil tam ministrant v Grošljevem času. Tudi meni je večkrat ministriral.
Poslal sem slike naše obnovljene cerkve.
Vse dobro,
p. Stanko


25. 9. 2020

PETER OPEKA – MADAGASKAR – 22. 9. 2020
Najlepša hvala za tako lepo novico, da je MIVA odobrila nakup avta za Akamasoa! Hvala tudi za tako hitro odobritev. Hvala vsem, ki imate globok čut za čimprejšnjo pomoč tistim, ki potrebujejo vašo pomoč. Želim vsem vam v Misijonskem središču in MIVA veliko zdravja in veselja pri vašem misijonskem delu.
Naj še povem, da sem bil v nedeljo zelo vesel zmage dveh Slovencev, Tadeja in Primoža, v Franciji. Krasen zgled dveh velikih slovenskih športnikov, ki sta se vedno spoštovala, kljub temu da sta bila v različnih ekipah. Njuna zmaga ju ni prevzela in sta bila vedno dobre volje in dostopna. Pokazala sta veliko dostojanstva, bila sta sproščena in dala svetu lep pogled na slovenski Narod in Slovenijo. Slovenska mladina ima veliko skritega bogastva.
Bog daj, da bi to bogastvo, humano, duhovno in športno, dalo slovenski mladini veliko sreče, da se borijo naprej za boljši svet, za bolj bratsko povezavo vseh Slovencev v domovini. Tako kot sta naša dva športnika z močno voljo in vztrajnostjo kolesarila na strme hribe, tako se moramo tudi mi boriti v življenju za pravičnost, za skupno dobro in mir. Tadej in Primož sta se borila 21 dni, da sta bila vedno med prvimi pri vzponu na hribe in zaradi njune močne volje zmagala.
Ta vztrajnost v vrednotah povečuje človeka in mu daje pravo smer za skupno dobro in veliko veselja do življenja.
In kdor živi v tem idealu in duhu je srečen!
Povezani v molitvi!
Pedro

IVANČIČ PETER – KUBA – 25. 9. 2020
Pozdravljeni!
“Dobili smo pismo, odpisali nismo, je dela čez glavo, vse nam je zdravo …”, tako smo se učili v prvem ali drugem razredu … In po toliko letih prehaja ta osnovnošolska poezija k realnosti tu, na kubanskem otoku.
O koronavirusu ne bi rad pisal. Je preskrivnostna tema, že precej vsakdanja in “izrabljena”. Pa tudi boleča. Vsaj kot verni jo tudi na Kubi skušamo živeti kot poseben čas milosti, v povezanosti z Gospodovim križevim potom in s pogledom velikonočnega kristjana.
O dooooolgih in množičnih vrstah pred prodajalnami, ko se, če se kaj pojavi za hrano, za umivanje, za lajšanje bolečin … No comment. “Kuge, lahkote in vojske, reši nas, o Gospod!”
Sicer pa, kar se mene tiče, “največji” problem je, ker ne morem nabaviti novih gum za bicikel (oziroma povedano v lepi in pravilni slovenščini, za kolo). Zaradi obrabe mi je ena guma “eksplodirala” na poti že sredi nočne temine, druga “eksplozija” pa se je zgodila v hiši, ko smo bili zbrani pri kosilu, kolo pa je bilo parkirano le nekaj metrov od nas. Seveda popravilo ni kar tako, ena, dva, tri. Od pred nekaj dni namreč mnogi “bici vulkanizerji” nimajo več materiala za tovrstno delo. Ampak, hvala Bogu, sem našel enega, mu odnesel vse štiri ali pet starih gum, ki sem jih imel, in upam, če dobri Bog da, mi bo iz vsega tega postavil bicikel spet “na noge”. Kolo mi res zelo dobro služi. Čeprav imamo za pastoralno delo, dopoldne za pastoralne potrebe v mestu, popoldne in zvečer pa za obisk misijonskih krajev zunaj mesta, našo staro, a močno Toyoto. Res, veliko zdrži! Vsaka ji čast!
Predvsem pa hvala dobremu Bogu, ki nam daje možnost, da lahko delamo v Njegovem vinogradu. Trda kubanska zemlja Gospodovega vinograda tudi tukaj ne zahteva novih iznajdb. Potrebno je najprej moje nenehno spreobračanje in molitev, vmes se še kaj postori. Saj, vse je milost!
Hvala za vse! Molite zame! Molite za kubanski narod!
Vsem pošiljam lep, sončen dopoldanski pozdrav s Kube,
Peter


18. 9. 2020

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 11. 9. 2020
Imeli smo žalostno presenečenje v naši skupnosti. Umrla je naša draga sestra Carla Baietta, ki je bila stara 103 leta in smo 5. avgusta z njo praznovali 80 let redovniškega življenja in 68 let misijonarjenja v Mozambiku. Kar težko smo se poslovile od nje, saj je bila tako simpatična, da je nas v skupnosti vedno razvedrila. Vedno je bila z nami pri večerji in je imela rada praznike.
Bog ji bo gotovo dal bogato plačilo v nebesih.
Ona je bila misijonarka tudi na severu, kjer je odprla misijon v Chiure, Pemba in Macomia, ki je trenutno zelo vojno obarvano, Pemba in Chiure pa polna beguncev.
Vsem vam prisrčen pozdrav,
s. Zvonka Mikec

PS: Danes sem dobila vašo velikonočno pošto in tudi velikonočno Družino. Hvala, četudi z zamudo.

ZADRAVEC S. MILENA – JORDANIJA – 11. 9. 2020
Grozno je bilo in grozno bo še prišlo (‘eksplozija v Libanonu’). Sprašuješ me, ali so bile tam tudi naše sestre … Na licu mesta niso bile … Prva naša skupnost je oddaljena kakih 17 km. Močan zračni pritisk je vseeno imel učinke tudi na večje razdalje … Pri naših sestrah se je drobilo, kar je steklenega, tudi avtomobilske šipe. Od sorodnikov domačih sester in učiteljic pa je iz vsake družine kaka večja izguba; Amalija je izgubila sina, brata in dva nečaka. Vsi mladi, ki so ob prvi eksploziji dobili klic na pomoč kot gasilci … Nihče si ni predstavljal, da to ni navaden ogenj, ampak podoben atomskemu. 200 mrtvih, zgorelih v plamenih ali umrlih zaradi pritiska, pod ruševinami … Stavbe so se rušile kot kartoni … Grozno …
Naša sestra Libanonka, ki je zaključila svoj mandat provincialke, se je danes srečno vrnila v Libanon. Zaradi ekonomske krize naša šola ne bo več namenjena za izobraževanje, pač pa sestra sanja, da bi postala oaza miru, pomoč najrevnejšim, da bodo v njej pastoralni prostori za spremljanje mladine. Center in žarek novega upanja … Upam, da ji bo uspelo. Moramo biti združeni v uresničevanju in graditvi nove prihodnosti za vse. Epidemija se po eksploziji hitreje širi. Le kdaj bomo lahko ponovno zadihali čist zrak, se obiskovali brez strahu in brez maske … Kdaj bo konec nasilja in zarot … Pot do pravičnosti in enakovrednosti je še dolga.
Moramo nekaj storiti, da bomo preprečili izseljevanje. Na čakalnem listu za odhod je že več kot 300.000 ljudi, večinoma kristjanov. Depresije, malodušnost, stres, travma, lakota, ljudje brez domov in dela, revščina, epidemija, kdo bo ostal in obstal? Libanon ni samo dežela, Libanon je pričevalnost, poslanstvo za cel svet. V očeh nasprotnikov naj bi bil že izbrisan ali pa vsaj ‘očiščen’, kar pomeni brez kristjanov … Načrt se počasi uresničuje; potrebno se je oborožiti z ogromno količino LJUBEZNI za gradnjo nove prihodnosti.
V naslednjih dneh, če Bog da, da se bodo odprle meje med našimi deželami, bo odšla še ena od naših sester v Bejrut, ena pa v Sirijo – Aleppo.
Če vam bo uspelo kaj zbrati za nas, vam bomo iskreno hvaležne. S 100 $ lahko pomagamo eni družini vsaj za en mesec. Valuta libanonskega denarja je 0. Banke so si polastile narodove prihranke in nihče ne more do svojega denarja. Korupcija vlade, ki je ni …
s. Milena

SEVER S. DORICA – KANADA – 14. 9. 2020
MISIJONSKA NEDELJA 2020
Oglašam se vam v tem mesecu, ki je posvečen misijonski dejavnosti Vesoljne Cerkve. To je edinstven čas, ko razmišljam in ocenjujem svoje osebno prizadevanje in poklicanost v služenju ljudem, ki so mi zaupani.
Tudi sedaj po 20 letih bivanja med Inuiti na severu Kanadske Arktike moje navdušenje za delo tukaj ni upadlo, ker sem vedno bolj prepričana, da je samo veselje, dar Svetega Duha, največje znamenje za avtentično oznanjevanje Evangelija.
Veselje, ki ga začutiš v tišini in samoti, v lepoti Stvarstva, ki te obdaja, v dotiku ubogih in zapostavljenih, v trenutku, ko se v srcu odpre prostornost zaznavna kot sladkost bivanja … Vse, karkoli delaš, izvira iz te notranje prostornine, iz zavesti živega Boga v tebi.
Tako misijonsko delo ni več v prvi vrsti posledica naših idej, načrtovanja projektov in besed, ki so polne človeške modrosti (prim. Papež Frančišek v poslanici Papeškim misijonskim družbam, Maj 2020).
Odrešenost se doživi v srečanju z Jezusom, ki nas ljubi, nam odpušča, pošilja svojega Duha, ki nas tolaži in brani. Notranjo svobodo začutimo, ko gledamo dogajanje sveta skozi njegov pogled.
Vse se lahko spremeni v trenutku, ko spoznamo, da je Sveti Duh tisti, ki prižiga in ohranja plamen vere v naših srcih. Hoja za Kristusom postaja dejanska in ponovno doživeta, ker se učenec še vedno spominja ure, ko se ga je Jezus dotaknil in poklical (Jan.1.39).
Veselje in hvaležnost, ki sevata iz te povezanosti, lahko obogatita vse misijonske iniciative.
Boga spoznavamo v notranji svobodi in odzivu njegovi volji, zato ni primerno in je tudi nekoristno predstavljati misijonsko dejavnost in oznanjevanje kot “obveznost, dolžnost” teh, ki so krščeni, pravi papež Frančišek. Jezusovo sporočilo je lahko posredovano samo v ponižnosti (Mt.11.29).
Učiti se moramo od Njega, ki je srečeval ljudi neposredno, sredi njihovih življenjskih potreb, problemov in pričakovanj. Dejstvo, da jih ni srečeval na” seminarjih, kongresih ali v templju” nam odkriva pomen preprostega pristopa k vsakemu človeku, ki ga kjerkoli srečamo. Slediti Njemu pomeni izstopiti iz lastnih problemov in skrbi. Zavedanje, da Božja Ljubezen živi v nas in v vsakem človeku je največja milost. Bodimo hvaležni za osebno poklicanost in spoznanje, da smo odrešeni.
Zahvaljujem se vam vsem v Misijonskem središču, ki vedno prisluhnete in mi pomagate izboljšati razmere, v katerih živim. Hvala tudi vsem dobrotnikom za molitev in pomoč.
S prisrčnimi pozdravi.
s. Dorica Sever FMM

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 16. 9. 2020
Hvala za sporočilo in dobre želje. Ja, v nedeljo sem imel mašo v kapeli pri sestrah, po maši pa me je začelo zebsti. Najprej sem se skušal ogreti na soncu, potem pa sem šel pod tri deke, se prepotil, inhaliral in v ponedeljek je bilo že bolje. Hvala Bogu ne kašljam, torej naj bi bila korona izključena. Je pa ravno včeraj zaradi nje umrl domač duhovnik, mojih let. V Tana sem predvsem na popravilu treh zob, jutri zjutraj dobim krono na tretjem in potem grem proti jugu.
Jaz bi te pa tudi prosil za naše šolarje od botrstva. Včeraj sem podpisal ček za dobrih 24 malgaških milijonov za zvezke in ostale šolske potrebščine, ki jih je skoraj 100 kartonov. Z avtom bom odpeljal le nekaj, za večino pa bomo najeli prostor v tovornjaku. Naše sestre so kar zagrete in vesele ob 100 % uspehu naših šolarjev na izpitu BEPC, to je izpit po 5. razredu. Kdor ga ne naredi, mora ponavljati.
Oktobra začnemo novo poglavje naše šole, to je predmetno stopnjo, ki je v malgaškem sistemu po francoskem zgledu čisto svoja šola College d’Enseignement Generale, skrajšano CEG. Če boš torej lahko kaj poslala za šolarje, se priporočam. Od tvoje prejšnje pošiljke avgusta za Matevžev projekt pridno trošimo, sicer pa sta z Matevžem na zvezi.
Lep pozdrav
Jani


10. 9. 2020

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 3. 9. 2020
Iz Facebooka:
Na našem misijonu smo začele s poučevanjem računalništva. Ooo, kako so mladi navdušeni in hvaležni za to priložnost! Posebej na vasi mladi nimajo priložnosti srečati se z računalniki, niti v šolah, čeprav tudi v Afriko z veliko hitrostjo prihaja informacijska tehnologija …
Veselje pa je bilo še toliko večje, saj naši otroci in mladi že od sredine marca ne smejo v šole. Popolno zaprtje šol je namreč eden od preventivnih ukrepov v boju proti COVID-19. O šolanju na daljavo lahko le sanjajo, tako da bo država letošnje šolsko leto razglasila za “dead year”, kar v prevodu pomeni “mrtvo leto”. S februarjem, ko se pri nas začne novo šolsko leto, bodo vsi morali ponavljati razrede. No, dejansko samo upamo, da bodo vsaj s februarjem šole spet odprte … Zagotovo pa mnogo otrok in mladih zaradi te dodatne krize in revščine ne bo moglo več nadaljevati izobraževanja …
Lahko si predstavljate, kako otroci in mladi pogrešajo šolo. Zelo dobro se namreč zavedajo, da brez šole nimajo lepe prihodnosti. Dodaten problem je tudi to, da v šoli običajno dobijo vsaj en obrok hrane na dan, doma pa zaradi mnogih lačnih ust in velike revščine pogosto nimajo niti tega. Kar pa je najtežje – mnoga mlada dekleta, najstnice, so se prav zaradi zgornjih razlogov v tem času morale poročiti ali pa so postale noseče, med tem, ko so “služile denar” za svoje preživetje in za preživetje svojih družin …
Iskrena hvala Amutuhaire Joseline in Tomasu, da sta nam za letošnje leto posodila računalnike.
Vam, dragi moji, posebej vam, dragi otroci, mladi in vsi “šolniki” pa obilo Božjega blagoslova v novem šolskem letu!
Povezani v Gospodu … Objem v Njem.

POLJAK S. ANITA – GRČIJA – 7. 9. 2020
Center za begunce je skoraj v centru mesta Vati, ki je glavno mesto in obenem druga luka na otoku Samosu. Že nekaj časa se gradi nov center za begunce, a koliko vemo, še ni zgrajen do konca. V sam begunski center nobeden nima vstopa, lahko ga vidite od daleč. Veliko beguncev boste srečali v samem mestu … Me zdaj zaradi koronavirusa ne hodimo tja tako pogosto kot prej. Beguncem je tudi odrejen čas izhoda iz centra …
Pred desetimi dnevi sta bili za deset dni tam dve naši sestri. Ena sestra je prišla pred enim letom v Grčijo iz Francije. Slučajno se je srečala s prijateljico zdravnico, ki je na otoku Samosu odprla malo “kliniko”. Njeno delo je humanitarno, prostovoljno. Tako se je tudi naša sestra vključila … Zdravnica Sofija sprejema vse medicinske potrebščine iz celega sveta. Seveda ni sama, prihajajo prostovoljci, kot so zdravniki ali študenti medicine, medicinske sestre … Vem, da dela zelo lepo in vodi vse zelo točno po grških zakonih, zato je njena klinika obstala. Prihajajo begunci vseh barv in veroizpovedi in vsem enako obveže rane ter jim da zdravila proti bolečinam. Tisoč in tisoč potreb imajo in vsem skuša ustreči. Veliko pomoči se odvija pred kliniko, da ne rečem na cesti. Korona je vse postavila na glavo …
Begunci iz Afrike so večinoma katoličani. Oni še množično prihajajo v cerkev, zato je druga sestra z njimi, jih posluša, z njimi moli, pripravijo pa vse sami. Večinoma so francosko govoreči in se z njimi lahko sporazumevamo. V zadnjem času je tam tudi en pater iz Belgije in zelo lepo dela med njimi. Pomaga vsem, na različne načine … Samo Gospodu je znano, samo zaradi Njega smo tukaj.
Če pogledate otok Samos, je zelo velik in ima svoje zanimivosti. Mogoče niste vedeli, da se je na tem otoku rodil filozof Pitagora. Danes je tam eno malo mestece, ki se imenuje PITAGORA.
Bodite prav lepo pozdravljeni iz vroče Grčije
sr Anita HKL

SLIVKA S. ANA – BRAZILIJA – 7. 9. 2020
Lep pozdrav iz Brazilije.
Čeprav morda nismo več prva novica pri poročilih iz sveta, je stanje v Braziliji še vedno kritično. Brezposelnost je narasla na rekordnih 13 %, kar predstavlja skoraj 13 milijonov odraslih, sposobnih za delo, ki nimajo s čim preživljati svojih družin.
Sestre se dnevno srečujemo z njihovo brezupno situacijo. Otroci iz revnih družin so prej jedli v šoli, starši pa v službi. Zdaj, ko so šole zaradi virusa zaprte, starši pa so ostali brez službe, je mnogim edini obrok na vodi skuhan riž.
Poleg hrane si mnogi ljudje ne morejo več kupiti zdravil in najbolj osnovnih potrebščin za osebno higieno. Prebivalci na oddaljenih misijonih še bolj občutijo pomanjkanje in lakoto, saj pomoč tja sploh ne pride.
Računamo na Božjo in na vašo pomoč in se vam že vnaprej zahvaljujemo za darove in prispevke. Naj vam Gospod obilno povrne vašo radodarnost in vas ohrani zdrave!
Mir & dobro,
s. Ana


31. 7. 2020

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 14. 7. 2020
Dragi misijonski sodelavci in prijatelji!
Danes se po dolgem času spet oglašam. Smo že v mesecu juliju in letos naj bi prišla na dopust, pa je epidemija korone posegla vmes in še do danes ne vem, kdaj bo možno potovati in priti v Slovenijo. Tukaj število okuženih še raste. Abidjan je konfiniran, pravijo sicer, da bodo v Zahodni Afriki odprli meje 15. julija, kar se mi še zdi prezgodaj. Mi, oddaljeni od Abidjana, še nimamo bolnih s koronavirusom. Hvala Bogu. Enkrat na mesec se odpravim v Abidjan po zdravila in kar potrebujemo. Moraš pa imeti dovolilnico in ostati le tri dni.
Ljudje po Instagramu, Facebooku in drugih povezavah dobijo veliko napačnih informacij, nekaj je sicer res, veliko pa ne. Tako se ljudje bojijo priti v bolnišnico, nosečnice ne prihajajo več na preglede in matere nočejo cepiti otrok, ker se bojijo, da je v injekcijah cepivo za koronavirus, ki naj bi ga preizkušali. Škoda, saj smo s cepljenjem do sedaj dosegli, da ni več ošpic, ne tetanusa in otroške paralize. Ljudje nočejo več dajati krvi in imamo veliko problemov z anemijami po malariji, posebej pri otrocih. Pomagamo si z nadomestnimi zdravili, ki so zelo draga. Pri manj kot štirih gramih hemoglobina nam otroci umirajo.
Letos je bilo v župniji le malo novokrščenih, pred dvema tednoma smo se veselili s 25 osnovnošolci in petimi odraslimi, ki so bili krščeni. Ljudje so pozabili, da smo lahko okuženi, ko so se objemali in plesali. Štirinajst dni je mimo in ni bilo nobenega primera. Hvala Bogu.
Deževna doba nam dela težave na cesti, ko greš od doma, ne veš, kdaj boš prišel tja, kamor si se namenil.
Najboljše je ostati doma. Mivin avto nam dobro služi. Vsakič, ko se peljem, sem hvaležna vsem, ki darujete za Mivo in zmolim očenaš in Zdravo Marijo, včasih še več. Hvala.
V upanju, da se kmalu srečamo doma, vas iskreno pozdravljam in kličem Mir in dobro!
S. Anica Starman

POLJAK S. ANITA – GRČIJA – 25. 7. 2020
Dragi prijatelji v Misijonski pisarni!
Prav lepo se vam zahvaljujem za voščilo za moj god. Moram vam povedati, da se že danes zahvaljujem Gospodu za življenje, ki mi ga je podaril ravno na današnji dan, 25. julija 1952. Torej danes je moj rojstni dan … Pa sami izračunajte, koliko jih imam …
Hvala Bogu za vsa ta leta, posebej za leta Bogu posvečenega življenja in da sem Mu mogla služiti v vseh ubogih, ki sem jih srečevala na življenjski poti. Prišli so časi, ki jih nismo naročili in vsi naši načrti so se pomešali. Vedno moramo iskati novih poti, da ne pozabimo brata človeka, posebej tistega, ki je pomoči potreben. V 17. st. je sv. Vincencij govoril prvim sestram: “Morate biti iznajdljive, a pri tem morate paziti tudi na svoje zdravje”.
Vročim temam v Grčiji in okrog nas gotovo sledite. Molimo za mirno in razumno urejanje političnih problemov, da bodo v blagor vseh.
Zadnje tri mesece nam je koronavirus “zaprl”pot”, tako nismo mogle iti na pomoč beguncem na otok Samos. Cel svet je zaskrbljen zaradi epidemije. Upamo, da bo boljše …
Na priprošnjo sv. Ane vas vse prav lepo pozdravljam
Hvaležna sr. Anita KKLJ

MEŠKO S. MARTA – UKRAJINA – 30. 7. 2020
Dragi prijatelji Misijonskega središča.
Hvala vam za iskrene besede, za vso podporo in pomoč (op: ob smrti njenega očeta).
Pokojnemu očetu privoščim polnost življenja pri Bogu, čeprav čutim pomanjkanje, praznino ob njegovem odhodu.
Hvala vam tudi za molitev.
Lep pozdrav.
s. Marta


3. 7. 2020

OPEKA PETER – MADAGASKAR – 29. 6. 2020
Dragi Prijatelji v Misijonski pisarni!
Najlepša hvala za vaše lepe želje za god in rojstni dan!
Danes je bil ta dan res močan in doživet, ker je bilo toliko dobrih ljudi in otrok, ki so mi prihajali z nasmejanimi obrazi zaželeti najboljše želje za god in rojstni dan.
Želim vam vse dobro in delajmo naprej za Božje Kraljestvo med ubogimi!
Lep pozdrav in povezani v molitvi!
Pedro Opeka

KMETEC P. MARTIN – TURČIJA – 30. 6. 2020
Lepo pozdravljeni vsi v Misijonskem središču!
Trenutno odhajam v Francijo, v drugi polovici julija pa pridem v Slovenijo in se bom oglasil pri vas.
Vse dobro in lep pozdrav.
p. Martin

 


12. 6. 2020

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 9. 6. 2020
Vroč pozdrav vsakemu posebej.
Tudi nekatere indijanske družine so bile prizadete s koronavirusom in so izgubile kakšnega svojega člana. Ena od prvih žrtev je bil ravno mlad učitelj iz našega misijona v Icani, ki pa je zadnja leta živel v mestu São Gabriel da Cachoeira in delal v pisarni za šolstvo.
Tudi po naših skupnostih smo sestre dale skozi to bolezen. Zdravile smo se doma po naročilih zdravnikov. Svojo največjo zahvalo dolgujemo Bogu in izrednemu posegu Marije Pomočnice, katere mesec smo obhajali in kateri smo se vsak dan izročali.
Ostanite zdravi in nasvidenje do naslednjič.

KAVČIČ S. BOGDANA – RUANDA – 11. 6. 2020
Dobro jutro!
Sedaj pa že lahko potujemo do Kigalija. Čim prej bi rade odšle tja in kupile pralni stroj.
Še nekaj drugega bi prosila. Že dolgo, dolgo prosimo za enega zobozdravnika, da bi prišel vsaj 2x na mesec pogledat ljudi, ki imajo težave z zobmi. Včasih smo imeli osebje, ki se je spoznalo na to in smo tukaj izdirali zobe, ki so bili res uničeni. Zdaj je to prepovedano. Vsi morajo oditi 40 km daleč. Zadnjič pa je naša odgovorna prejela pismo z ministrstva. Poslali nam bodo zobozdravnika in ga tudi plačali, če bo naš center poskrbel za zobozdravniški stol, ki stane 15 milijonov Frw, torej 15.000 €.
Ste slišali, da je umrl prejšnji predsednik iz Burundija, ki je pred kratkim odstopil? Menda je obolel za koronavirusom. Njegova žena se je odšla zdravit v eno drugo državo, zbolela pa je tudi njegova mama … V Burundiju niso zaprli cerkva, šol in drugo, češ, da imajo zaupanje v Boga, da v Burundiju ne bo prišlo do okužb.
Med volitvami je bilo kar mirno, čeprav je opozicija protestirala. Bilo je veliko goljufanja pri glasovih. Bilo je že prej določeno, da bo ta, ki ga je izbral pokojni predsednik, na vladi. Vlada je objavila, da je predsednik umrl zaradi zastoja srca, kar je dobro. Tako ne dolžijo opozicije, da ga je zastrupila, saj bi bilo potem težko …
Pri nas koronavirusa ni …
S hvaležnim srcem vas vse pozdravljam.

LISJAK DANILO – UGANDA – 12. 6. 2020
V Ugandi je še do 21. 6. karantena. Avtobusi s polovico sedežev, v osebnih avtomobilih tri osebe, mopedisti sami, kolesa zaželena. Samo prehrana je odprta.
Lepo delo smo končali z zidarji iz Konga, ki so že tri mesece v delovni karanteni: šiviljski center, ambulanta in 900 m² zabetoniranega tlaka za novo podeželsko bolnico. Možje iz Konga še čakajo na zeleno luč za vrnitev domov. V Kampali čakam na dovoljenje zanje. Dvomim in vseeno upam. Počasna diplomacija … So že utrujeni od čakanja. Vedno še kaj pomagajo.
Ali lahko povprašate za kakšne mašne intencije? Jih bom zelo vesel!
Pozdrav iz Ugande
Danilo


5. 6. 2020

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 1. 6. 2020
Najlepša hvala za dobro sporočilo in hvala, da ste sprejeli mojo prošnjo.
Ravnokar mi je ekonoma povedala, da je denar že na našem računu … Hitro, hvala Bogu. Tako bomo takoj v ponedeljek aktivirali nakup in delitev hrane. Potem bom naredila obračun in dokumentirala, kaj smo naredili. Naj Bog poplača vsem, ki vedno velikodušno darujejo za misijone.
Pa še to: včeraj zvečer smo spet poslušali govor našega predsednika in je napovedal podaljšanje izrednega stanja še za en mesec, ker se virus širi. Tako bo vedno hujše … Za nas in za ves narod.
Poleg tega pa smo včeraj spet zvedeli o napadih na severu države. Djihadisti so zasedli eno večjo občino, požigali, kradli in ubijali … Posledice pa so, da se v glavnem mestu province povečuje število beguncev. Škofijska Karitas že ne ve več, kako in kaj. Organizirali so že tri večja polja, na katerih so ljudje, ki čakajo na pomoč.
Naj nam Bog pomaga in da upanja za vse te uboge in preganjane ljudi. Med njimi je ogromno otrok …
S prisrčnimi pozdravi vsem v pisarni
sestra Zvonka

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 5. 6. 2020
Spoštovani ravnatelj MSS, g. Matjaž Križnar in predstavniki MIVA ter ostali sodelavci, še en pozdrav iz Amazonije.
Pošiljam vam prošnjo za projekt, upam, da pride do vas in da boste za letošnjo Krištofovo nedeljo lahko ta projekt obravnavali.
Pošiljam fotografije iz misijona Taraquá, ki je od mesta São Gabriel oddaljen en dan vožnje z motornim čolnom, in za kamor prosimo za en motor.
Naslednje pa so iz Hiše za srečne deklice v São Gabriel da Cachoeira. Za to hišo prosimo za motorno žago za urejanje in čiščenje okolice. Že vnaprej velik Bog plačaj.
Vsem še enkrat velik pozdrav, z blagoslovom srca Jezusovega, katerega mesec nas še posebej spodbuja, da živimo v njegovi navzočnosti in ljubezni.
Vaša, pod božjim varstvom in hvaležnostjo bogu in vsem, ki molite za nas, za koronavirusom ozdravela misijonarka s. Agata Kociper, iz naše zelene in letos zdravstveno prizadete Amazonije.


22. 5. 2020

BAJEC IVAN – SLONOKOŠČENA OBALA – 16. 5. 2020
Pozdravljeni.
Hvala, da se nas spomnite, čeprav smo mi nepismeni, ali bolje rečeno vsaj nekoliko nemarni za to delo. Tudi tukaj je bil in je še v središču pozornosti koronavirus. V glavnem so bolezen zadržali v Abidžanu. Vseh okuženih je bilo uradno nekaj nad 2000. Umrlo jih je malo. Pri nas ni bilo nobenega. Za San Pedro se je govorilo o nekaj okuženih, a se bolezen ni širila. Počasi ukrepe rahljajo. Vse šole bodo odprte od 25. maja naprej. Mi lahko od pretekle nedelje mašujemo z ljudstvom z največ 200 verniki. Gospodarske dejavnosti morajo sprostiti, sicer bodo ljudje začeli umirati za lakoto.
Z bratom se drživa dobro. On je končal dela v stolnici, mi smo v naši cerkvi položili ploščice in namestili klopi. Vseh klopi je nekaj nad 700 metrov.
Danes začenjamo ponovno verouk in druge pastoralne dejavnosti. Jutri grem ponovno maševat na podružnice.
Vsem lep majniški pozdrav.
Ivan Bajec

KROPACI DARJA – MISIJONSKA PROSTOVOLJKA – KANADA – 20. 05. 2020
Kako lepo, da ste se spomnili name na ta dan (op. rojstni dan). To je bila pa sploh posebna izkušnja.
Zapadlo je veliko snega, pravijo, da je to normalno, kadar ni več tako mraz, saj je le še -15 ⁰C.
Hoditi okrog po zalivu je malo nevarno, ker so razpoke vedno bolj široke, v trgovino pa smem le še ob sredah dopoldan. Še vedno pa je vse omejeno, čeprav v celem Nunavutu ni niti enega primera okužbe. Ljudje so vedno bolj prijazni, otroci pa radovedni. Včasih obiščem kakšne kužke in to domačine zabava, saj se jih oni bojijo, jaz pa ne. Tako sem pri njih doma tema pogovora. Tudi na ta način me spoznavajo. Včasih spečem kakšne žemlje in jih nesem v sosednje hiše, česar so pa sploh veseli. Še kakšen teden, potem bo pa dan in noč svetlo in ne samo to. Tu sonce zaide in po kratkem času tudi zopet vzide. To je zame še nekaj bolj izrednega, kot pa pozimi tema.
Vprašanje, kaj sploh delam, bi bilo čisto na mestu. Pospravljam in urejam prostore v cerkvi, saj se pozna, če ni gospodarja, in seveda pazim nase. Tu ne smem zboleti in ostati zdrava je moja prioriteta. Seveda pa je živeti tu, v teh razmerah, sploh pa tako izolirano, nenavadno. Vsak ima kakšno preizkušnjo …
Na koncu tega pisma pa vsem prav lepa hvala za dobre želje. Čeprav mislim, da sem močno pod Božjo zaščito, vseeno hvala za vsako molitev.
Vsem lep pozdrav
Darja iz Nunavut-a

MIHELČIČ P. JANEZ – KIRGIZIJA – 25. 5. 2020
Prisrčna hvala za voščila, ki ste mi jih poslali za moj rojstni dan kakor tudi za ponudbo glede Trikraljevske akcije, ki ste mi jo poslali že prej.
Letos sem nameraval priti domov v začetku julija, vendar zdaj zelo dvomim, da se bodo do takrat letalske zveze toliko uredile, da bi lahko potoval. Mogoče bo šlo nekoliko kasneje, ker bi bilo dobro, da letos obnovim potni list, ker mi njegova veljavnost poteče prihodnje leto. Tukajšnje “dovoljenje za bivanje” pa velja do izteka veljavnosti potnega lista, zato bi za podaljšanje tega dovoljenja rabil nov potni list …
Prisrčen pozdrav v Gospodu,
Janez


14. 5. 2020

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 12. 5. 2020
Hvala za povezavo in spremljanje pandemije … Dospela je tudi na sever Brazilije in to v Manaus, glavno mesto Amazonije, kjer je sedež naše inšpektorije, pa tudi v indijanska naselja Rio Negra. Borimo se na vse načine, da nas ta ne premaga. Marsikdo je že odšel po večno plačilo v nebesa, med njimi so tudi duhovniki. Me, sestre v Manausu in v São Gabrielu imamo tudi okužene, a smo zmeraj iskale preventivno zdravljenje. Uporabljamo veliko tistih čudodelnih čajev, ki nam dajejo odpornost, da ne pademo v stanje, hujše od viroz, ki nam povzročajo veliko težav. Tukaj v Manausu nas je skupaj do 30 sester iz treh skupnosti in smo se že vse zvrstile. Prejšnji teden smo naročile enega privatnega zdravnika, da nas je obiskal. Pregledal je pet bolj prizadetih sester, med temi sta tudi dve mlajši. Dve je napotil na dodatne preglede, a v bistvu nas je pohvalil, da smo si dobro pomagale in smo jemale zdravila, ki jih v bolnicah dajejo za lažje primere. Vedeli smo, da bomo za njegov obisk drago plačali, saj se računa na osebo in smo se na to pripravili. Ko smo se pogovarjali, koliko bo to stalo, je rekel, da bo računal samo dve osebi, ko pa sem ga prosila, naj mi pove točen znesek, da pripravim denar, pa je mislil, mislil … in … ni rekel besede. Rekla sem, da naj kar pove, saj je že skoraj zastonj opravil preglede. Potem pa je rekel: »Nič ne bom vzel, prečrtajte, kjer naj bi bila napisana vsota …« in se je dvignil in odšel. Do konca nas je presenetil in samo manjkalo mi je še reči, da vidim sv. Jožefa pred sabo. Vse do danes ne morem pozabiti tega izrednega dejanja, saj danes nihče več ne naredi ničesar zastonj in take prilike navadno še dodatno izkoristijo. Tudi pri zdravilih, saj so se njihove cene zvišale za 400 % in še za dobiti jih ni.
No, toliko o zdravstvenem stanju pri nas.
Večkrat si ogledam fotografije in se kar ne morem načuditi, da je bilo februarja še vse tako normalno na tem svetu, danes pa je taka pandemija, da skoraj ne hodimo ven. Jaz grem samo v banko za zdaj, pa še to z masko in rokavicami pa še gel ali alkohol nesem s seboj. Pravijo, da mi, starejši, moramo biti doma … Kako pa ste vi, se že kaj poskušate gibati ali je še vse zaprto?
Lep pozdrav,
s. Agata Kociper

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 12. 5. 2020
Res iskrena hvala, ker tako lepo skrbite za nas!
Vesela sem, da se pri vas počasi življenje vrača v normalo.
No, pri nas pa imamo še vedno “lock down”, a policaji niso več tako strogi, pa tudi ljudje se sedaj ne bojijo več tako močno. Po vaši zaslugi – MIVA akciji – se lahko z našim pick-up-om tudi premikamo po cesti. Dovoljen je namreč prevoz hrane. Kar pomeni, da nabašemo kakšen bunt matok v prtljažnik in nam policaji ne komplicirajo. Na tak način smo uspele prepeljati tudi eno hudo bolno ženo k zdravniku in se sedaj uspešno zdravi. Bogu in vam hvala!!!
No, sicer pa smo vseeno pridne in ne hodimo okrog brez tehtnega razloga. Smo pa v tem času imele tudi fini agro-fitnes. Uspelo nam je še en velik del zemlje preštihati in posaditi sladek krompir, ker predvidevamo, da bodo ljudje še bolj prihajali po pomoč. Pri nas so sedaj še posebej v krizi tisti, ki so se preživljali s prodajo, učitelji in pa boda-boda (taksi motoristi) in drugi taksisti, ki so čez noč ostali brez vsega. No, a na vasi je vseeno nekako znosno, v mestih pa …
Sedaj pa šibam spat. Za jutri sem rekrutirala štiri dijake in gremo k eni babici popravit hišo. Blato ji je odpadlo iz sten, tako da ji dežuje notri, pa bomo to malo zaflikali.
Prisrčen pozdravček vsem in hvala, ker ste!
Mirno noč in vse dobro.
Sr. Urša

MEŠKO S. MARTA – UKRAJINA – 12. 5. 2020
Dragi prijatelji.
Hvala za pismo, za spodbudo za razmišljanje.
Ravno v tem času, že več kot pol leta razmišljamo o nakupu hiše, ki bi bila kot center za brezdomce. Prostor, ki ga zdaj najemamo, je v zelo slabem stanju in z zelo visoko najemnino. Poleg tega pa sanjamo o stanovanju, kjer bi lahko živelo začasno nekaj brezdomcev. To bi bili tisti, ki se želijo vrniti v normalno življenje. Imamo dobre izkušnje, saj vidimo pri protestantih, da so na tak način mnogim pomagali. Mi smo v redu. Naša bolnica je zaprta, ker so tam bolni z novim virusom.
Jutri kuhamo kosilo za brezdomce. Sestre so opravljale duhovne vaje, da smo uporabili čas karantene.
Želimo vam veliko blagoslova.
s. Marta in s. Barbara

SEVER S. DORICA – KANADA – 13. 5. 2020
Prisrčno se zahvaljujem za poslan formular in za vse dobre želje.
Tudi jaz mislim na vas z veliko hvaležnostjo.
Mislim, da trenutno ne morem planirati in uresničiti kakšnega projekta. Ne vemo, kako bo z ladjo, ali bo po načrtu zaradi corone … Če hočem karkoli izboljšati, mora biti kupljeno na jugu, oddano in dostavljeno za prevoz v Montrealu pred 1. junijem … Potem pa potrebuje ladja dva meseca, da pride do nas … konec avgusta …
Drugo leto, upajmo, bo vse drugače in takrat vas bom zaprosila.
Prisrčen pozdrav vsem v pisarni.
s. Dorica