UTRINKI Z MISIJONSKIH POLJAN

Tedensko prebirajte kratke novičke, ki nam jih pošiljajo naši misijonarji.


18. april 2019

V domovini se nahajajo naslednji naši misijonarji:
Tone Kerin – Madagaskar
Katarina Tomc – Mozambik
Jože Mlinarič – Ruanda
s. Zvonka Mikec – Mozambik
Anton Grm – Mozambik

Na dopust prihajajo:
p. Miha Majetič – Kazahstan
p. Janez Mujdrica
– Zambija
s. Vesna Hiti – Burundi
p. Janez Mihelčič – Kirgistan
s. Metka Kastelic – Brazilija

Priporočamo, da misijonarje, ki so doma, povabite na kakšno srečanje na župnijo.

GAJŠEK ROK – MADAGASKAR – 10. 4. 2019
Kmalu bosta za menoj že dva meseca, odkar sem spet v Akamasoi. Vročina se poslavlja, vsaj pri nas na Visoki planoti, saj smo vstopili v jesenski čas. Jaz pa se tudi privajam na te naše razmere. Nekateri poznate hišo, v kateri prebivam še z enim malgaškim sobratom (kasneje se bo pridružil še tretji), oba pa sva v pastoralno pomoč Pedrotu v več centrih Akamasoe, tja do Antolojanahary. Zlasti sedaj pred prazniki se vrstijo rekolekcije in duhovni vikendi kot priprava na Veliko noč, s številno udeležbo (200, 300 udeležencev).
Pedro se vam sam oglaša; tudi preko Radia Ognjišče je spregovoril. Posebej je omenil, da bo papež Frančišek obiskal Madagaskar in ob tej priložnosti ne bo pozabil ljudi Akamasoe. Predvideno je namreč, da bo prišel v Akamasoa (srečanje bo na vrhu hriba, blizu zaobljubne kapele sv. Družine) v nedeljo, 8. 9. 2019, v popoldanskih urah.
To bo gotovo velik dogodek, veselo doživetje za vse te preproste ljudi, ki se vsak dan trudijo in borijo, da bi se izkopali iz revščine.
Vam, dragi prijatelji, pa želim lepe in res doživete velikonočne praznike in vas vse prav lepo pozdravljam,
Rok

GODNIČ S. ANDREJA – VENEZUELA – 13. 4. 2019
Dragi mi,
jutri startamo enotedenski misijon v Colonia Tovar in bomo odrezani od civilizacije do velikonočne nedelje. Politična situacija pri nas je napeta in nepredvidljiva. Veliko je strahu in trpljenja. Pomanjkanje vode – bolj kot elektrike – zdravil in hrane ubija upanje med mnogimi. Šparamo, recikliramo in stiskamo pas. Kot da živiš v nočni mori … Po drugi strani pa spoznavam družbene mehurčke bogatih družin, ki jih občasno osvetli »flesh« starega razkošja … surrealistični občutek. Se mi zdi, da prvič res drsam dno eksistencialne negotovosti in pomanjkanja.
Post in Jezusova odrešenjska drama padeta v to kruto realnost kot žlica v med. Letos na poseben način izkušam, kako debelo požrem, ko oznanjam ljudem, da nas čaka zmaga – ko je tema tako gosta luč fantastične novice upanja in radosti izpade skoraj neokusno. Naše upanje je Jezus, križani in vstali. Naša SKALA in naš MIR.
Zelo prosim vaših molitev: naj se vplivne države odpovejo svojim lastnim interesom in odstopijo od Venezuele, da bo diktator končno odstranjen.
Ste vsak dan na pateni naših molitev in žrtev: naj Vstali vžge OGENJ Svetega Duha v nas vseh, da bomo Njegovo omrežje ljubezni in miru.
Hvaležna,
Andreja Godnič, osu

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 14. 4. 2019
Začenja se veliki teden. Tudi pri nas, na drugem koncu sveta. 😉
V teh dneh se me je posebej dotaknil križev pot, ki smo ga molili skupaj z otroki, s katerimi se srečujemo vsako soboto. No, to pot so pripeljali še svoje prijatelje in skupaj smo se povzpeli do križa na bližjem hribu.
Kadar se z otroki pogovarjam o teh velikih skrivnostih darovanjske Ljubezni, se mi vedno znova vsiljuje vprašanje – pa so otroci sploh sposobni to razumeti?!
A ko hodiš z njimi po poti križa in jih opazuješ, s kakšnim spoštovanjem nosijo križ, v kakšni sveti tišini hodijo in si med seboj pomagajo, kako se trudijo lepo brati in prisluhniti postajam, s kakšno pozornostjo po poti iščejo primerno velik kamen, ki bi predstavljal njihove grehe (to je pri njih navada) in ga potem požrtvovalno nosijo do vrha ter s kakšnim žarom v očeh se na vrhu postavijo okrog križa, odvržejo svoje kamne, iz njihovih src in ust pa kar sama od sebe privre pesem Aleluja, ki jo seveda spremlja veliko veselje s ploskanjem in plesom …
Ja, ni še Velika noč, a moji mladi prijatelji so razumeli, da se križev pot nikakor ne konča s 14. postajo, pač pa da je njegovo bistvo v vstajenjski Ljubezni.
Dragi moji, naj nam bodo naši otroci spodbuda in zgled, da se tudi mi z vso ljubeznijo pridružimo Kristusu na križevem potu naših življenj, zazrti v vstajenjsko jutro …
Hvala, ker skupaj stopamo po tej poti, drug drugemu v oporo.

NOVLJAN KAJA IN JANEZ – ZAMBIJA – 17. 4. 2019
Machoma bwanji! (»dober dan« v njanđi – lokalnem jeziku)
Ne boste verjeli, dnevi v Zambiji minevajo še hitreje kot domača rutina! Pred kratkim sva odštela pet mesecev najinega bivanja tu. Seveda, s hvaležnostjo Bogu za vse nove izkušnje in doživetja, ki sva jih v tem času izkusila.
In prišel je postni čas, ki nas ne nagovarja le z osebnimi postnimi zaobljubami, temveč z »dajanjem življenja« za druge. Verjameva, da je bil to tudi za Jezusa čas, ko se je moral vsak dan znova odločiti, da želi iti do konca, da nas odreši. Za nas, za druge! S to mislijo v srcu sva začutila, da lahko Bog nagovarja ljudi tudi preko najine izkušnje v Zambiji – tudi tiste, ki ga »še ne poznajo«. Tako sva se odločila prispevati »svoj del« in sva začela s pisanjem bloga, ki vsebuje preproste pripovedi doživetij v misijonskem prostovoljstvu, z iskreno željo, da bi še koga navdušila za prostovoljno delo. Pri zastonjskem delu (darovanju) za druge se namreč na poseben način izpolnjuje druga zapoved »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe« in pri tem se človeško srce nevede odpre, da se vanj lahko prikrade Ljubezen, kar On je. Tako bodo tudi oni živeli to Ljubezen in počasi se jim bo lahko predstavila po imenu.
»Najina Zambija« se torej nadaljuje, le da v obliki bloga. Tako torej pošiljava povezavo do najine strani, kjer najdete že kar nekaj zapisov. Vabljeni k branju in tudi k delitvi s tistimi, za katere menite, da bi jih lahko najina izkušnja kakorkoli nagovorila.
Povezava: https://najinazambija.wordpress.com/
Vsem vam želiva doživete velikonočne praznike, ki naj nas napolnijo s pogumom v zavedanju, da smo že bili odrešeni. To naj nam bo vedno vir moči in upanja na vseh naših poteh, na vseh frontah, ki jih v življenju bojujemo, saj je zmaga resnično že naša! Naj nam bo Njegova neomajna drža v ljubezni do nas vedno vzor za naša prizadevanja biti dobri do vseh ljudi, ki jih srečujemo in si z njimi delimo to zemeljsko popotovanje. Saj nas navsezadnje na cilju z odprtimi rokami čaka naš skupni Oče.
S srčnim pozdravom in blagoslovom za praznike,
Kaja in Janez Novljan


29. marec 2019

SLIVKA S. ANA – BRAZILIJA – 16. 3. 2019
Tokrat se oglašam iz mesta Belo Horizonte, kjer imamo majhno skupnost za sprejem deklet. Trenutno so z nami štiri dekleta iz enega najbolj revnih in nerazvitih predelov Brazilije: Amazonije. Ko nas srečajo, se nam pogosto predstavijo kot kandidatke, ki razmišljajo o redovnem poklicu in Bogu posvečenem življenju, ampak se zelo hitro izkaže, da gre v nekaterih primerih za beg. Vseeno jih sprejmemo kot kandidatke.
Družine, iz katerih prihajajo, so izjemno revne. Največkrat živijo v lesenih barakah, imajo omejeno električno energijo, perilo pa perejo kar v rekah, kjer se tudi okopajo. V šoli se naučijo brati in pisati, imajo mobitele in televizorje, na uro pa ne poznajo. Kazalci jim ne povedo ničesar. Poleg lakote, slabe osnovne izobrazbe in skoraj nikakršne zdravstvene oskrbe te najstnice pogosto trpijo tudi dolgoletne spolne zlorabe s strani očetov, stricev in sosedov.
Preproste ribiške vasi v notranjosti deževnega pragozda navadno nimajo policije. Ljudje obračunavajo med seboj, kakor se jim zazdi in tako so nekatera od teh deklet priče krutih zločinov. Ena od njih vedno spi pri prižgani luči. V leseni kolibi, kjer je živela s svojimi starši in ostalimi sorodniki, so neke noči vpričo nje z nožem ubili bratranca. Čeprav je bilo temno, je vedela, da je kri umrlega poškropila celo kolibo in tudi njo.
Po prihodu k nam jih pošljemo k zdravniku in zobozdravniku, k psihologinji na terapijo, vpišemo jih na različne tečaje, preko katerih bodo kasneje lažje dobile službo. Hodijo tudi na srečanja duhovnosti, ki jih škofija pripravlja za mlade, ki razmišljajo o posvečenem življenju. Skratka, skušamo jim omogočiti čim več možnosti za osebno rast in razvijanje talentov ter čim več dobrih srečanj, da bi se lažje soočile s svojo zgodbo, s travmami, strahovi in tudi s svojimi željami in sanjami za lepšo prihodnost. 
Vse to zmoremo z Božjo milostjo, vašimi molitvami in tudi s pomočjo vaših darov. Ni važno, ali bodo naše kandidatke kdaj redovnice ali ne. Najbolj pomembno je, da jim vsaj za nekaj časa omogočimo varno in zdravo okolje, kjer se lahko notranje spočijejo od vsega, kar so preživele.

GRM ANTON – MOZAMBIK – 20. 3. 2019
Čez dobrih štirinajst dni prihajam za dva meseca v domovino. Rad bi si malo odpočil, aktualiziral o vsem, kar je dobrega za dušo in telo, potem bom pa “odveslal nazaj, v lepši svet …!”
Tukaj so v razcvetu posli s kajaki in kanuji – Mozambik je prizadel ciklon “Idai” – okoli 1000 je neuradno mrtvih, okoli 5,3 milijona pa je ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo in odrezani od sveta: Beira – drugo največje mesto v državi in predel, kjer sem delal do novega leta lani, je veter in dež spral z zemljevidov, totalna štala – brez streh …
V državi imamo tri dni žalovanja, potem pa se bo nehalo sedeti v joku in stoku, zavihati bo treba rokave in pošteno pljuniti v roke, da se kaj postori, kar bo moč … Glavna skrb je hrana in zdravstvena oskrba – “kriza je totalna“, “revščina” pa kot po navadi – nič novega, skratka!
Bog z vami in z nami …

21. 3. 2019
Včeraj sem bil cel dan brez zvez, zvečer pa sem videl obilje klicev na Whatsapp … Vse sem klical nazaj – nekatere sem uspel priklicati, drugih pa ne: no, tukaj je skoraj po navadi tako (sicer v glavnem mestu občutno precej drugače kot v drugih predelih). Telefon sicer pokriva večji del, ne čisto vsega, zveza je pa kakor kdaj – enkrat ok, drugič ~, tretjič (največkrat) je ni … Se privadiš, hitro, ne kompliciraš, pa gre … Od začetka mi je požiralo živce, zdaj se pa niti ne zavedam, da imamo težave …
V tem trenutku je komunikacija zelo otežena, vse gre preko Maputa … Polovico države je praktično odrezalo in nimamo informacij, razen preko “Uradnih državnih virov”, ki pa žal niso zanesljivi in največkrat niti ne preverjajo stanja na ogroženem območju. Zaznavamo porast interesa na prostem trgu. Takoj so znatno poskočile cene storitev in blaga na tržnicah – odraz tega, kar je pač pri trgovcih navada – dobiček! Pravijo, da na prizadetih območjih že cvete posel dobičkarjev, ki so prvi pripravljeni “pomagati”. Groza: oblast je največkrat kakor nebogljen majhen otrok: ne ve, ne zna, ne zmore, ali pa si ne upa … Tudi tokrat ni drugače … Žalostno!
Kot vse kaže, je pristanišče dostopno in je praktično najlažja pot pomoči – ceste so popolnoma uničene in vsi dostopi zaradi porušenih mostov nemogoči! Vse osebje se je v Beiri in na prizadetih krajih odločilo ostati ob strani ljudem, v tem trenutku je torej potrebna ocena, presoja in hitre odločitve – nadalje pa koordinacija in akcija na terenu – dela ni za leto dni, tudi ne za desetletje, pač pa za veliko več. Mesta, kakršno je bilo, ni in ne bo več! Vsaj ne v 90 % …

STANE KERIN – MADAGASKAR – 27. 3. 2019
Malo sem se pozanimal o ošpicah tukaj na področju misijona Manambondro. Na področju misijona je veliko majhnih naselij in nihče nima pregleda nad tem, koliko otrok je umrlo zaradi ošpic. Starši preprosto ne prinesejo otrok k zdravniku, ker čakajo … ko pa jih, je že prepozno, da bi karkoli storili. Nekateri sploh ne pridejo in niti ne obvestijo o smrti otroka. Malo se čudno sliši, ampak tako je.
Slišal sem nekje, da naj bi na Madagaskarju umrlo 1000 otrok. To naj bi bilo objavljeno v enem od časopisov. To število je zagotovo premajhno glede na to, kar pravijo o številu otrok na področju našega misijona. Pravim pa, da ni mogoče dobiti točnega števila, ker nihče ne vodi točne evidence o številu rojstev, še manj pa seveda o številu smrtnih primerov v takšnih nenadnih izbruhih določene bolezni med otroki.
Lep pozdrav in vse dobro vsem v Misijonskem središču,
Stane

DANILO LISJAK – UGANDA – 26. 3. 2019
No, med vikendom sem dal skozi še eno malarijo. Danes še malo ‘krpam’. Na igrišču nekaj brni. Dež jih bo prehitel. Bliskalo se je slabo uro ponoči. Mogoče bo s to luno v četrtek kaj osvežitve z dežjem. Še vedno je 32º – 41º v senci. Na soncu so samovžigi trave. Zadel sem kravo ob 7.30 zvečer in avto potrebuje flikanje! Če bo zdravje, grem jutri v Kampalo.
Naj bo sonce v Ljubljani! Danilo


15. marec 2019

DANILO LISJAK, UGANDA, 6. 3. 2019
Lep pozdrav v pisarno. Ste se že odpočili? Lep uspeh! Tukaj veseli in hkrati čakajoč … Kdo bo prej udaril – škof ali minister. Caterpillar mečka s poravnavo nogometnega igrišča. Bojimo se dežja. Na pepeljenju je bilo okrog 2.000 šolarjev. Polna cerkev!
Upam, da se obrtniku stari grader ravnilec ne pokvari. Dela s polno paro. Je arhitektka Katja dala mere za ameriški nogomet 100 x73 m + 6 m okoli. Velike mere se niso izšle. Premajhen teren. Sicer bo to lepše. Jure pri Ognjišču je zmigal Slovenijo. Bravo! Veliko dela za vas. Čudovito sodelovanje katoliških institucij. Boglonej vsem udeležencem pri akciji.
Danilo

ZVONKA MIKEC, MOZAMBIK, 12. 3. 2019
Kar nekaj časa se nisem oglasila … Čas pa beži …
Danes potujem v Etiopijo, kjer imamo provincialke iz Afrike duhovne vaje in od tam letim v Slovenijo – domov naj bi prišla 27. marca. Grem iz zdravstvenih razlogov, saj imam načrtovano operacijo kolena v aprilu
No, ko pridem, se slišimo in vidimo, če Bog da!
Vsem želim lep postni čas in prisrčen pozdrav vsem v Misijonski.
sestra Zvonka

GAJŠEK ROK – MADAGASKAR – 13. 3. 2019
Hvala lepa za vrstice.
Osebno se privajam na razmere tukaj, na klimo, ki je trenutno topla, a s pogostimi popoldanskimi nevihtami. Tako me še nekaj matra kašelj in prehlad, tudi malarije je že bilo nekaj. Upajmo, da se bo vse po malem uredilo.
Poročajo o ošpicah v raznih krajih, trenutno bolj južno od nas, v Fianarantsoi. Minule mesece pa je bilo v Tana več sto smrtnih žrtev, ker bolniki niso bili pravočasno cepljeni proti ošpicam. Med smrtnimi žrtvami so bili največ slabotni in podhranjeni otroci. Tu v Mahatsari je bilo nekaj primerov ošpic. A so bolniki prišli pravočasno v tukajšnjo ambulanto in tako dobili potrebno zdravstveno pomoč in rešeni česa težjega.
“Naša fanta” se prav te dni odpravljata na pot nazaj na Madagaskar: Janeza Krmelja pričakujemo jutri, v poznih večernih urah. Jani Mesec pa pride v soboto popoldne. Če ne prej, se bomo srečali v nedeljo pri maši v Akamasoi. Upajmo, da sta se zdravstveno dovolj okrepila, da bosta tako zmogla napore, ki so pred njima.
V memento priporočam vse naše delo, posebej bremena, ki jih nosi Pedro. Vse vas v Misijonski centrali prav lepo pozdravljam in želim bogat postni čas, ki nas želi pripraviti na obhajanje velikonočne skrivnosti,
Rok Gajšek


8. marec 2019

KOSMAČ JANKO – SLONOKOŠČENA OBALA – 25. 2. 2019
Spoštovani vsi v pisarni!
Z veseljem in hvaležnostjo potrjujem prejem obeh knjig Svetniki in MIVA nalepke! Obenem tudi prejem pomoči za motor! Mogoče kmalu, trenutno sem malo šibak, ker me je oplazila malarija, bom poslal sliko motorja z nalepkama.
Bog lonaj vsem za vso pomoč in pozornost!
Hvaležni Janko

KARNIČNIK S. MOJCA – DR KONGO – 27. 2. 2019
Dober dan vsem na MSS in prav lepa hvala za prijazno pisemce.
Tukaj upamo, da bo šlo na boljše, čeprav opažamo za zdaj samo to, da se nekateri državljani, ki so živeli v tujini, začenjajo vračati v domovino. Po dveh mesecih novi predsednik še nima svoje vlade; vlada še kar prejšnja, on pa obiskuje druge države.
Danes vam pišem, da se vam zahvalim za božično pošto, ki je včeraj prišla do mene. Na žigih vidim, da je v Kinshaso prispela v enem tednu, že 17. decembra, od tam do Kimwenze (35 km) pa šele po dobrih dveh mesecih.
Takšno poslovanje je tu po skoraj vseh uradih.
Lepo Vas vse pozdravljam in se zahvaljujem za vašo skrb in bližino.
Mojca Karničnik, MJK

HITI S. VESNA – BURUNDI – 1. 3. 2019
Hvala za prijetne vrstice od doma, ki vedno ogrejejo srce!
Seveda sem se tukaj tako lepo privadila med mojimi najdražjimi otroki, ki so takšni sončki! Tako, da sem kar pozabila, da moram spremeniti naslov. Saj gre “taprava – tastara pošta” kar v pozabo. Tukaj pa tako in tako ne vem, koliko deluje.
Pa še vesela novica: Če Bog da, se julija vidimo!
Smo v molitveni navezi!
Sestra Vesna


18. februar 2019

KOSMAČ JANKO – SLONOKOŠČENA OBALA – 29. 1. 2019
Bog lonaj za poslane nalepke MIVA!
Včeraj je bil likof pri tako rekoč Pavletovi stolnici. Dokončno so jo pokrili, pritrdili križ, malo več kot 2 metra ima, in “smrekico” (tu ni smrek, ne vem, kaj je bilo namesto nje). Pavel je zelo zadovoljen!
Ivan gradi, v enem tednu bodo končani zidovi. Nato streha.
Lep pozdrav!
Janko 

GODNIČ ANDREJA – PERU – 4. 2. 2019
Draga ekipa Misijonskega središča,
počasi se pakiram v Venezuelo. Situacija tam je krizna zaradi politične tranzicije. Naše sestre, ki imajo bogato šolo Merici Academy, vzdržujejo s hrano in zdravili Campo Rico, kjer je najmanj 700 otrok iz revnih družin. Denar bi rada nesla s seboj v Venezuelo, ker so potrebe tam trenutno večje. Zato prosim, če mi lahko nakažete donacije na transakcijski račun.
Ko bom tam, bomo videli, za kaj bo denar šel: sestre pravijo, da je najtežje sedaj najti hrano in zdravila.
Po duhovnih vajah se oglasim s člankom za Misijonska obzorja!
Pozdrav vsem in srečno,
s. Andreja Godnič, osu 

KAVČIČ S. BOGDANA – BURUNDI – 6. 2. 2019
Dragi prijatelji v Misijonskem središču!
Lep čas je že, ko se vam nisem oglasila, toda moje misli in moja molitev vas obiščeta vsakodnevno. Sploh si ne predstavljam, da sem tako daleč od doma in včasih si kar mislim, da bom zavila na vašo stran. Resničnost pa je drugačna.
Hvala iz srca za božična in novoletna voščila, zelo lepa, ki so prinesla malo domačega vzdušja. Vem, da sem kasna z napisanimi voščili, toda zelo sem prosila ljubega Boga, naj vas blagoslavlja in naj bo vedno navzoč s svojo bližino prav pri vsakem izmed vas in vsem, kar delate, saj se srečujete s tolikimi, lahko rečem kar s celim svetom. Čisto lahko rečem, da je to Središče en SVET KRAJ. Kaj vse prihaja do vas in odhaja od vas … si človek težko zamisli.
Da preidem k stvari z mojo mislijo. Lansko leto je prišlo k nam veliko prošenj za zajetje studencev iz več vasi. Ko smo videle, kakšno vodo uporabljajo in je v Dispanzerju polno obolelih za raznimi paraziti, smo res videle, da je največ, kar jim lahko damo, čista voda, ki je res življenje. S pomočjo naših sester doma smo lahko zajele in sezidale sedem studencev. Toda sedaj še drugje prosijo. Nekateri morajo iti res daleč po vodo ali pa preprosto zajemajo v mlakah. Zato sem zopet pomislila na vas, na vse dobrotnike, ki so nam vedno ob strani. Za en studenec smo povprečno porabile 600 €, za kakšnega drugega več, ker je bila potrebna napeljava 1 km daleč, drugje je bila spet potrebna 400 m, da je prišla do osnovne šole. Do sedaj čaka na odgovor šest vasi.
Ali smem upati, v imenu vseh teh žejnih ljudi čiste vode, da jim pomagamo pri tem velikem delu? Sami nam veliko pomagajo. Pripraviti morajo kamenje, ilovico, pesek, oglje itd. Me prispevamo delo, cement, cevi in še drugo potrebno. Poslala bom nekaj slikic, da vidite, kako je to videti. Sicer pa nam je Misijonsko središče skupaj s Karitasom pomagalo zgraditi velik vodnjak pred dvemi leti. Tako se je pravzaprav začelo to delo s studenci. In ne vem, kdaj bo končano.
Neizmerno vam bom hvaležna v imenu vseh, ki se bodo odžejali pri čistem studencu. Vi si ne morete predstavljati, kaj vse pomeni za te ljudi, če dobiš čisto vodo, pa tudi, če je treba iti ponjo daleč.
Še prisrčno hvaležen pozdrav od s. Bogdane.


25. januar 2019

ANŽIČ S. LJUDMILA – SAMOA – 16. 01. 2019
Predragi g. Matjaž!
Tedni, odkar sem prišla na Samoo, kar hitro minevajo. Vidim, da je to zares čisto drugačen svet, kot sem ga bila navajena. Tudi klima me še kar zdeluje, vendar upam, da bo čez nekaj tednov boljše, ker se bo telo vseeno malo navadilo na vročino in vlago.
Rada bi prosila, če bi nam lahko tudi tukaj pomagali preko programa Botrstvo. Vidim, da je potreba zares zelo velika. Izobraževanje je še daleč od dobrega. Šole nimajo denarja, denar se išče od zunaj, po drugi strani pa se varčuje tudi tako, da se ne zaposli dovolj učiteljev. Sestra, ki je ravnateljica šole, tudi uči, in ker je velikokrat zadržana z drugimi stvarmi, mi pripoveduje, da včasih zadnji trenutek pošlje v razred prvega učitelja, ki ga najde v zbornici. Hudo je tudi to, da nimajo učbenikov in iščejo ideje in material sproti na internetu. Mislim, da bo potrebno pripraviti kaj bolj resnega, kar bo ostalo iz leta v leto in se počasi nadgrajevalo. Ali lahko upam, da nam boste pomagali preko botrstva?
Iskren pozdrav in vse dobro vam želim,
s. Ljudmila

DELČNJAK P. HUGO – FR. GVAJANA – FRANCIJA – 21. 1. 2019
Dragi misijonski sodelavci,
s presenečenjem in radostjo sem prebral vaše voščilo ter dobre želje ob priliki obletnice (god).
Vsaka obletnica je Gospodov dar. Dar, da sodelujemo z njegovo milostjo, ki nam govori: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.« Daj Bog, da bi tako tudi bilo.
Hvala in zahvala vsem s prisrčnimi pozdravi,
p. Hugo

KOSMAČ JANKO – SLONOKOŠČENA OBALA – 22. 1. 2019
Spoštovani!
Tokrat si drznem nekaj vprašati. Ali bi mi lahko poslali, če bi do vas prišlo, olje, dve plastenki po dva litra/kg, za ta po čudežu vrnjenem in ob vaši pomoči oživljenem, oboževanem motorju. Je namreč dvotakten in poleg bencina potrebuje tudi olje, ki naj bi bilo prav ta pravo. Tu ponujajo razna olja, ki pa nobeno ni ta pravo. Tako se iz motorja kadi kot iz ravfnka (tako me je kar sram voziti po vasi/mestu), tudi obraba je večja, moč manjša.
Spoštovani, vprašanje je to in rahla prošnja. Hvala za vsakovrstni odgovor!
Lep in hvaležni pozdrav vsem v pisarni!
Janko

PODELITEV MISIJONSKEGA KRIŽA POLONI DOMINIK
Vabimo vas na podelitev misijonskega križa Poloni Dominik, ki bo v nedeljo, 27. januarja 2019, ob 10.30 v Svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Podelil ji ga bo salezijanski inšpektor g. Marko Košnik. Polona odhaja kot laiška misijonarka za tri leta v Etiopijo, kjer bo med drugim skrbela tudi za projekta Botrstvo in Lakota Etiopija.
Toplo vabljeni!


16. januar 2019

HITI S. VESNA – BURUNDI – 27. 12. 2018
Prihajam z ljubečimi voščili vam vsem v Misijonski pisarni, z iskreno zahvalo za vse vaše požrtvovalno delo in dobroto, ki jo razdajate naprej.
Naj vas Božje Dete osrečuje v vseh trenutkih življenja in deli poseben blagoslov v letu 2019.
sestra Vesna

BAJEC PAVEL – SLONOKOŠČENA OBALA – 31. 12. 2018
Nekoliko pozno, a nikoli prepozno, se vam zahvaljujem za vaša voščila in vam želim obilo božje milosti v tem božičnem času ter srečno in milosti polno leto 2019. Bom skušal poslati kakšno poročilo o dogajanju pri nas.
Bog vam povrni za vaše delo in naj vas bogato blagoslavlja.
Pavel

DELČNJAK P. HUGO – FR. GVAJANA – FRANCIJA – 5. 1. 2019
Prisrčna hvala za vašo pozornost ob mojem rojstnem dnevu in seveda še posebno za vaše molitve. Upam, da bom to leto že imel možnost, da poletim tja, od koder sem prišel – v Gvajano.
Vsem zaželim vse najboljše in dobro v tem novem letu ter uspešno misijonsko delovanje, ki naredi toliko dobrega z vašo pomočjo.
Vsem prisrčen pozdrav,
Hugo