UTRINKI Z MISIJONSKIH POLJAN

Tedensko prebirajte kratke novičke, ki nam jih pošiljajo naši misijonarji.


23. 10. 2020

MUJDRICA P. JANEZ – ZAMBIJA – 18. 10. 2020
Dragi prijatelji iz Misijonskega središča,
danes je Misijonska nedelja. Mislim na vse vas! Tudi pri maši sem se zahvalil Jezusu za vaše navdušenje za misijone in podporo. Vi ste res odlični kolegi, delavci in voditelji. To sem doživel na poseben način, ko sem bil lansko leto v Sloveniji.
Vse lepo in dobro!
Hvaležni Janez

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 18. 10. 2020
Danes, 18. oktobra na Misijonsko nedeljo, se vam oglašam iz Amazonskih planjav z zagotovilom, da smo skupaj pri delu za božje kraljestvo. S tem se zahvaljujem MSS in vsem prijateljem ter dobrotnikom misijonov z zagotovilom naših molitev in zavesti, da z nami tudi vi orjete brazde v amazonski zemlji.
Geslo Misijonske nedelje “Tukaj sem Gospod, pošlji mene” mi je v izziv, da se odzovem tudi na nove potrebe in možnosti evangelizacije.Tako sem za dan zavetnice Brazilije, 12. oktobra iz Manausa, po povabilu s. Metke Kastelic iz São Paula, prvič molila rožni venec preko Istangrama za Slovenijo in s Slovenijo, nekaj dni kasneje pa še za Brazilijo in z Brazilijo. Želeli sva z vami podeliti blagoslov Marije Aparecide in misijonski razsežnosti dodati kakšno pričevanje.
Vsak tretji petek v mesecu imamo v našem svetišču Srca Jezusovega sv. mašo za dobrotnike svetišča in misijonov. Tako ste tudi vi vsak mesec vključeni. V ta namen so še posebej vabljene skupine molivcev apostolata in drugih, ki gojijo pobožnost do Srca Jezusovega. V po pandemijskem času je to bilo že drugič. Udeleženci sv. maše so tokrat prišli v bolj majhnem številu zaradi posledic pandemije, ker jih je večina odvisna od mestnega avtobusa, kar pa je še odsvetovano. Odgovorni za skupine, ki so imeli možnost udeležbe, so se žalostni opravičevali zaradi majhne udeležbe. Razumljivo je, da moramo v teh okoliščinah paziti nase in na druge. Gorečnost pa pri tem ni upadla, kaj še, saj je bil dan sv. Margarite Alakok, pobudnice pobožnosti do Srca Jezusovega, zato so pripravile njen življenjepis in ga predstavile.
Z vsemi povezana s prošnjo h Gospodu, da vam podari trdnega zdravja in obilo milosti ter misijonske navdušenosti še naprej, vas lepo pozdravljam.
s. Agata Kociper

PETERLIN S. BARBARA – UKRAJINA – 22. 10. 2020
Dragi vsi!
Hvala vam za voščila ob rojstnem dnevu, pa tudi za vso dobroto, ki smo jo v Ukrajini deležni preko vas.
S s. Jožico sva se srečno vrnili iz Slovenije. Pot nazaj je bila veliko lažja in hitrejša. Le 2x po 11 ur. Z avtom se nama je kar dopadlo. Če bo mogoče, še kdaj ponoviva.
Blagoslova pri vašem delu in Božjega varstva!
Lep pozdrav iz Kijeva!
s. Barbara


9. 10. 2020

DOMINIK POLONA – ETIOPIJA – 6. 10. 2020
Pozdravljeni.
Z denarjem, ki mi ga ljudje donirajo za pomoč pri lajšanju posledic pandemije COVID 19, salezijanci po celi državi nakupijo hrano in zaščitna sredstva za revne ljudi. Poslala sem vam nekaj slik, ki pričajo o pomoči salezijancev v preteklih mesecih, ko je bilo v državi izredno stanje. Po sedmih mesecih se država in njene ustanove počasi odpirajo, kljub temu da se število obolelih še vedno zelo povečuje, zato je potreba po zaščiti sedaj še večja. Ljudje ne smejo biti več doma, otroci se vračajo v šole in izpostavljajo nevarnosti …
Lep pozdrav,
Polona

ROZMAN P. STANKO – ZAMBIJA – 7. 10. 2020
Rad bi vam sporočil, da so dela na prenovi cerkve v Mumbwi končana. Maimwene, Mulungushi in Mulendema še čakajo. Prosim, če mi hitro nakažete ostanek denarja na mojem računu, da vsaj delno končam dela na teh treh cerkvah.
V nedeljo, 27. septembra, smo jezuiti predali župnijo Mumbwo nadškofiji. S 1. 10. sem se preselil v Lusako v Luwisha House. Novi župnik mi je dovolil, da dela nadaljujem in končam, kar je še potrebno. Nadaljeval pa bo novi župnik, po imenu John Bwalya. Prihaja iz Matera in je bil tam ministrant v Grošljevem času. Tudi meni je večkrat ministriral.
Poslal sem slike naše obnovljene cerkve.
Vse dobro,
p. Stanko


25. 9. 2020

PETER OPEKA – MADAGASKAR – 22. 9. 2020
Najlepša hvala za tako lepo novico, da je MIVA odobrila nakup avta za Akamasoa! Hvala tudi za tako hitro odobritev. Hvala vsem, ki imate globok čut za čimprejšnjo pomoč tistim, ki potrebujejo vašo pomoč. Želim vsem vam v Misijonskem središču in MIVA veliko zdravja in veselja pri vašem misijonskem delu.
Naj še povem, da sem bil v nedeljo zelo vesel zmage dveh Slovencev, Tadeja in Primoža, v Franciji. Krasen zgled dveh velikih slovenskih športnikov, ki sta se vedno spoštovala, kljub temu da sta bila v različnih ekipah. Njuna zmaga ju ni prevzela in sta bila vedno dobre volje in dostopna. Pokazala sta veliko dostojanstva, bila sta sproščena in dala svetu lep pogled na slovenski Narod in Slovenijo. Slovenska mladina ima veliko skritega bogastva.
Bog daj, da bi to bogastvo, humano, duhovno in športno, dalo slovenski mladini veliko sreče, da se borijo naprej za boljši svet, za bolj bratsko povezavo vseh Slovencev v domovini. Tako kot sta naša dva športnika z močno voljo in vztrajnostjo kolesarila na strme hribe, tako se moramo tudi mi boriti v življenju za pravičnost, za skupno dobro in mir. Tadej in Primož sta se borila 21 dni, da sta bila vedno med prvimi pri vzponu na hribe in zaradi njune močne volje zmagala.
Ta vztrajnost v vrednotah povečuje človeka in mu daje pravo smer za skupno dobro in veliko veselja do življenja.
In kdor živi v tem idealu in duhu je srečen!
Povezani v molitvi!
Pedro

IVANČIČ PETER – KUBA – 25. 9. 2020
Pozdravljeni!
“Dobili smo pismo, odpisali nismo, je dela čez glavo, vse nam je zdravo …”, tako smo se učili v prvem ali drugem razredu … In po toliko letih prehaja ta osnovnošolska poezija k realnosti tu, na kubanskem otoku.
O koronavirusu ne bi rad pisal. Je preskrivnostna tema, že precej vsakdanja in “izrabljena”. Pa tudi boleča. Vsaj kot verni jo tudi na Kubi skušamo živeti kot poseben čas milosti, v povezanosti z Gospodovim križevim potom in s pogledom velikonočnega kristjana.
O dooooolgih in množičnih vrstah pred prodajalnami, ko se, če se kaj pojavi za hrano, za umivanje, za lajšanje bolečin … No comment. “Kuge, lahkote in vojske, reši nas, o Gospod!”
Sicer pa, kar se mene tiče, “največji” problem je, ker ne morem nabaviti novih gum za bicikel (oziroma povedano v lepi in pravilni slovenščini, za kolo). Zaradi obrabe mi je ena guma “eksplodirala” na poti že sredi nočne temine, druga “eksplozija” pa se je zgodila v hiši, ko smo bili zbrani pri kosilu, kolo pa je bilo parkirano le nekaj metrov od nas. Seveda popravilo ni kar tako, ena, dva, tri. Od pred nekaj dni namreč mnogi “bici vulkanizerji” nimajo več materiala za tovrstno delo. Ampak, hvala Bogu, sem našel enega, mu odnesel vse štiri ali pet starih gum, ki sem jih imel, in upam, če dobri Bog da, mi bo iz vsega tega postavil bicikel spet “na noge”. Kolo mi res zelo dobro služi. Čeprav imamo za pastoralno delo, dopoldne za pastoralne potrebe v mestu, popoldne in zvečer pa za obisk misijonskih krajev zunaj mesta, našo staro, a močno Toyoto. Res, veliko zdrži! Vsaka ji čast!
Predvsem pa hvala dobremu Bogu, ki nam daje možnost, da lahko delamo v Njegovem vinogradu. Trda kubanska zemlja Gospodovega vinograda tudi tukaj ne zahteva novih iznajdb. Potrebno je najprej moje nenehno spreobračanje in molitev, vmes se še kaj postori. Saj, vse je milost!
Hvala za vse! Molite zame! Molite za kubanski narod!
Vsem pošiljam lep, sončen dopoldanski pozdrav s Kube,
Peter


18. 9. 2020

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 11. 9. 2020
Imeli smo žalostno presenečenje v naši skupnosti. Umrla je naša draga sestra Carla Baietta, ki je bila stara 103 leta in smo 5. avgusta z njo praznovali 80 let redovniškega življenja in 68 let misijonarjenja v Mozambiku. Kar težko smo se poslovile od nje, saj je bila tako simpatična, da je nas v skupnosti vedno razvedrila. Vedno je bila z nami pri večerji in je imela rada praznike.
Bog ji bo gotovo dal bogato plačilo v nebesih.
Ona je bila misijonarka tudi na severu, kjer je odprla misijon v Chiure, Pemba in Macomia, ki je trenutno zelo vojno obarvano, Pemba in Chiure pa polna beguncev.
Vsem vam prisrčen pozdrav,
s. Zvonka Mikec

PS: Danes sem dobila vašo velikonočno pošto in tudi velikonočno Družino. Hvala, četudi z zamudo.

ZADRAVEC S. MILENA – JORDANIJA – 11. 9. 2020
Grozno je bilo in grozno bo še prišlo (‘eksplozija v Libanonu’). Sprašuješ me, ali so bile tam tudi naše sestre … Na licu mesta niso bile … Prva naša skupnost je oddaljena kakih 17 km. Močan zračni pritisk je vseeno imel učinke tudi na večje razdalje … Pri naših sestrah se je drobilo, kar je steklenega, tudi avtomobilske šipe. Od sorodnikov domačih sester in učiteljic pa je iz vsake družine kaka večja izguba; Amalija je izgubila sina, brata in dva nečaka. Vsi mladi, ki so ob prvi eksploziji dobili klic na pomoč kot gasilci … Nihče si ni predstavljal, da to ni navaden ogenj, ampak podoben atomskemu. 200 mrtvih, zgorelih v plamenih ali umrlih zaradi pritiska, pod ruševinami … Stavbe so se rušile kot kartoni … Grozno …
Naša sestra Libanonka, ki je zaključila svoj mandat provincialke, se je danes srečno vrnila v Libanon. Zaradi ekonomske krize naša šola ne bo več namenjena za izobraževanje, pač pa sestra sanja, da bi postala oaza miru, pomoč najrevnejšim, da bodo v njej pastoralni prostori za spremljanje mladine. Center in žarek novega upanja … Upam, da ji bo uspelo. Moramo biti združeni v uresničevanju in graditvi nove prihodnosti za vse. Epidemija se po eksploziji hitreje širi. Le kdaj bomo lahko ponovno zadihali čist zrak, se obiskovali brez strahu in brez maske … Kdaj bo konec nasilja in zarot … Pot do pravičnosti in enakovrednosti je še dolga.
Moramo nekaj storiti, da bomo preprečili izseljevanje. Na čakalnem listu za odhod je že več kot 300.000 ljudi, večinoma kristjanov. Depresije, malodušnost, stres, travma, lakota, ljudje brez domov in dela, revščina, epidemija, kdo bo ostal in obstal? Libanon ni samo dežela, Libanon je pričevalnost, poslanstvo za cel svet. V očeh nasprotnikov naj bi bil že izbrisan ali pa vsaj ‘očiščen’, kar pomeni brez kristjanov … Načrt se počasi uresničuje; potrebno se je oborožiti z ogromno količino LJUBEZNI za gradnjo nove prihodnosti.
V naslednjih dneh, če Bog da, da se bodo odprle meje med našimi deželami, bo odšla še ena od naših sester v Bejrut, ena pa v Sirijo – Aleppo.
Če vam bo uspelo kaj zbrati za nas, vam bomo iskreno hvaležne. S 100 $ lahko pomagamo eni družini vsaj za en mesec. Valuta libanonskega denarja je 0. Banke so si polastile narodove prihranke in nihče ne more do svojega denarja. Korupcija vlade, ki je ni …
s. Milena

SEVER S. DORICA – KANADA – 14. 9. 2020
MISIJONSKA NEDELJA 2020
Oglašam se vam v tem mesecu, ki je posvečen misijonski dejavnosti Vesoljne Cerkve. To je edinstven čas, ko razmišljam in ocenjujem svoje osebno prizadevanje in poklicanost v služenju ljudem, ki so mi zaupani.
Tudi sedaj po 20 letih bivanja med Inuiti na severu Kanadske Arktike moje navdušenje za delo tukaj ni upadlo, ker sem vedno bolj prepričana, da je samo veselje, dar Svetega Duha, največje znamenje za avtentično oznanjevanje Evangelija.
Veselje, ki ga začutiš v tišini in samoti, v lepoti Stvarstva, ki te obdaja, v dotiku ubogih in zapostavljenih, v trenutku, ko se v srcu odpre prostornost zaznavna kot sladkost bivanja … Vse, karkoli delaš, izvira iz te notranje prostornine, iz zavesti živega Boga v tebi.
Tako misijonsko delo ni več v prvi vrsti posledica naših idej, načrtovanja projektov in besed, ki so polne človeške modrosti (prim. Papež Frančišek v poslanici Papeškim misijonskim družbam, Maj 2020).
Odrešenost se doživi v srečanju z Jezusom, ki nas ljubi, nam odpušča, pošilja svojega Duha, ki nas tolaži in brani. Notranjo svobodo začutimo, ko gledamo dogajanje sveta skozi njegov pogled.
Vse se lahko spremeni v trenutku, ko spoznamo, da je Sveti Duh tisti, ki prižiga in ohranja plamen vere v naših srcih. Hoja za Kristusom postaja dejanska in ponovno doživeta, ker se učenec še vedno spominja ure, ko se ga je Jezus dotaknil in poklical (Jan.1.39).
Veselje in hvaležnost, ki sevata iz te povezanosti, lahko obogatita vse misijonske iniciative.
Boga spoznavamo v notranji svobodi in odzivu njegovi volji, zato ni primerno in je tudi nekoristno predstavljati misijonsko dejavnost in oznanjevanje kot “obveznost, dolžnost” teh, ki so krščeni, pravi papež Frančišek. Jezusovo sporočilo je lahko posredovano samo v ponižnosti (Mt.11.29).
Učiti se moramo od Njega, ki je srečeval ljudi neposredno, sredi njihovih življenjskih potreb, problemov in pričakovanj. Dejstvo, da jih ni srečeval na” seminarjih, kongresih ali v templju” nam odkriva pomen preprostega pristopa k vsakemu človeku, ki ga kjerkoli srečamo. Slediti Njemu pomeni izstopiti iz lastnih problemov in skrbi. Zavedanje, da Božja Ljubezen živi v nas in v vsakem človeku je največja milost. Bodimo hvaležni za osebno poklicanost in spoznanje, da smo odrešeni.
Zahvaljujem se vam vsem v Misijonskem središču, ki vedno prisluhnete in mi pomagate izboljšati razmere, v katerih živim. Hvala tudi vsem dobrotnikom za molitev in pomoč.
S prisrčnimi pozdravi.
s. Dorica Sever FMM

MESEC JANEZ – MADAGASKAR – 16. 9. 2020
Hvala za sporočilo in dobre želje. Ja, v nedeljo sem imel mašo v kapeli pri sestrah, po maši pa me je začelo zebsti. Najprej sem se skušal ogreti na soncu, potem pa sem šel pod tri deke, se prepotil, inhaliral in v ponedeljek je bilo že bolje. Hvala Bogu ne kašljam, torej naj bi bila korona izključena. Je pa ravno včeraj zaradi nje umrl domač duhovnik, mojih let. V Tana sem predvsem na popravilu treh zob, jutri zjutraj dobim krono na tretjem in potem grem proti jugu.
Jaz bi te pa tudi prosil za naše šolarje od botrstva. Včeraj sem podpisal ček za dobrih 24 malgaških milijonov za zvezke in ostale šolske potrebščine, ki jih je skoraj 100 kartonov. Z avtom bom odpeljal le nekaj, za večino pa bomo najeli prostor v tovornjaku. Naše sestre so kar zagrete in vesele ob 100 % uspehu naših šolarjev na izpitu BEPC, to je izpit po 5. razredu. Kdor ga ne naredi, mora ponavljati.
Oktobra začnemo novo poglavje naše šole, to je predmetno stopnjo, ki je v malgaškem sistemu po francoskem zgledu čisto svoja šola College d’Enseignement Generale, skrajšano CEG. Če boš torej lahko kaj poslala za šolarje, se priporočam. Od tvoje prejšnje pošiljke avgusta za Matevžev projekt pridno trošimo, sicer pa sta z Matevžem na zvezi.
Lep pozdrav
Jani


10. 9. 2020

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 3. 9. 2020
Iz Facebooka:
Na našem misijonu smo začele s poučevanjem računalništva. Ooo, kako so mladi navdušeni in hvaležni za to priložnost! Posebej na vasi mladi nimajo priložnosti srečati se z računalniki, niti v šolah, čeprav tudi v Afriko z veliko hitrostjo prihaja informacijska tehnologija …
Veselje pa je bilo še toliko večje, saj naši otroci in mladi že od sredine marca ne smejo v šole. Popolno zaprtje šol je namreč eden od preventivnih ukrepov v boju proti COVID-19. O šolanju na daljavo lahko le sanjajo, tako da bo država letošnje šolsko leto razglasila za “dead year”, kar v prevodu pomeni “mrtvo leto”. S februarjem, ko se pri nas začne novo šolsko leto, bodo vsi morali ponavljati razrede. No, dejansko samo upamo, da bodo vsaj s februarjem šole spet odprte … Zagotovo pa mnogo otrok in mladih zaradi te dodatne krize in revščine ne bo moglo več nadaljevati izobraževanja …
Lahko si predstavljate, kako otroci in mladi pogrešajo šolo. Zelo dobro se namreč zavedajo, da brez šole nimajo lepe prihodnosti. Dodaten problem je tudi to, da v šoli običajno dobijo vsaj en obrok hrane na dan, doma pa zaradi mnogih lačnih ust in velike revščine pogosto nimajo niti tega. Kar pa je najtežje – mnoga mlada dekleta, najstnice, so se prav zaradi zgornjih razlogov v tem času morale poročiti ali pa so postale noseče, med tem, ko so “služile denar” za svoje preživetje in za preživetje svojih družin …
Iskrena hvala Amutuhaire Joseline in Tomasu, da sta nam za letošnje leto posodila računalnike.
Vam, dragi moji, posebej vam, dragi otroci, mladi in vsi “šolniki” pa obilo Božjega blagoslova v novem šolskem letu!
Povezani v Gospodu … Objem v Njem.

POLJAK S. ANITA – GRČIJA – 7. 9. 2020
Center za begunce je skoraj v centru mesta Vati, ki je glavno mesto in obenem druga luka na otoku Samosu. Že nekaj časa se gradi nov center za begunce, a koliko vemo, še ni zgrajen do konca. V sam begunski center nobeden nima vstopa, lahko ga vidite od daleč. Veliko beguncev boste srečali v samem mestu … Me zdaj zaradi koronavirusa ne hodimo tja tako pogosto kot prej. Beguncem je tudi odrejen čas izhoda iz centra …
Pred desetimi dnevi sta bili za deset dni tam dve naši sestri. Ena sestra je prišla pred enim letom v Grčijo iz Francije. Slučajno se je srečala s prijateljico zdravnico, ki je na otoku Samosu odprla malo “kliniko”. Njeno delo je humanitarno, prostovoljno. Tako se je tudi naša sestra vključila … Zdravnica Sofija sprejema vse medicinske potrebščine iz celega sveta. Seveda ni sama, prihajajo prostovoljci, kot so zdravniki ali študenti medicine, medicinske sestre … Vem, da dela zelo lepo in vodi vse zelo točno po grških zakonih, zato je njena klinika obstala. Prihajajo begunci vseh barv in veroizpovedi in vsem enako obveže rane ter jim da zdravila proti bolečinam. Tisoč in tisoč potreb imajo in vsem skuša ustreči. Veliko pomoči se odvija pred kliniko, da ne rečem na cesti. Korona je vse postavila na glavo …
Begunci iz Afrike so večinoma katoličani. Oni še množično prihajajo v cerkev, zato je druga sestra z njimi, jih posluša, z njimi moli, pripravijo pa vse sami. Večinoma so francosko govoreči in se z njimi lahko sporazumevamo. V zadnjem času je tam tudi en pater iz Belgije in zelo lepo dela med njimi. Pomaga vsem, na različne načine … Samo Gospodu je znano, samo zaradi Njega smo tukaj.
Če pogledate otok Samos, je zelo velik in ima svoje zanimivosti. Mogoče niste vedeli, da se je na tem otoku rodil filozof Pitagora. Danes je tam eno malo mestece, ki se imenuje PITAGORA.
Bodite prav lepo pozdravljeni iz vroče Grčije
sr Anita HKL

SLIVKA S. ANA – BRAZILIJA – 7. 9. 2020
Lep pozdrav iz Brazilije.
Čeprav morda nismo več prva novica pri poročilih iz sveta, je stanje v Braziliji še vedno kritično. Brezposelnost je narasla na rekordnih 13 %, kar predstavlja skoraj 13 milijonov odraslih, sposobnih za delo, ki nimajo s čim preživljati svojih družin.
Sestre se dnevno srečujemo z njihovo brezupno situacijo. Otroci iz revnih družin so prej jedli v šoli, starši pa v službi. Zdaj, ko so šole zaradi virusa zaprte, starši pa so ostali brez službe, je mnogim edini obrok na vodi skuhan riž.
Poleg hrane si mnogi ljudje ne morejo več kupiti zdravil in najbolj osnovnih potrebščin za osebno higieno. Prebivalci na oddaljenih misijonih še bolj občutijo pomanjkanje in lakoto, saj pomoč tja sploh ne pride.
Računamo na Božjo in na vašo pomoč in se vam že vnaprej zahvaljujemo za darove in prispevke. Naj vam Gospod obilno povrne vašo radodarnost in vas ohrani zdrave!
Mir & dobro,
s. Ana


31. 7. 2020

STARMAN S. ANICA – SLONOKOŠČENA OBALA – 14. 7. 2020
Dragi misijonski sodelavci in prijatelji!
Danes se po dolgem času spet oglašam. Smo že v mesecu juliju in letos naj bi prišla na dopust, pa je epidemija korone posegla vmes in še do danes ne vem, kdaj bo možno potovati in priti v Slovenijo. Tukaj število okuženih še raste. Abidjan je konfiniran, pravijo sicer, da bodo v Zahodni Afriki odprli meje 15. julija, kar se mi še zdi prezgodaj. Mi, oddaljeni od Abidjana, še nimamo bolnih s koronavirusom. Hvala Bogu. Enkrat na mesec se odpravim v Abidjan po zdravila in kar potrebujemo. Moraš pa imeti dovolilnico in ostati le tri dni.
Ljudje po Instagramu, Facebooku in drugih povezavah dobijo veliko napačnih informacij, nekaj je sicer res, veliko pa ne. Tako se ljudje bojijo priti v bolnišnico, nosečnice ne prihajajo več na preglede in matere nočejo cepiti otrok, ker se bojijo, da je v injekcijah cepivo za koronavirus, ki naj bi ga preizkušali. Škoda, saj smo s cepljenjem do sedaj dosegli, da ni več ošpic, ne tetanusa in otroške paralize. Ljudje nočejo več dajati krvi in imamo veliko problemov z anemijami po malariji, posebej pri otrocih. Pomagamo si z nadomestnimi zdravili, ki so zelo draga. Pri manj kot štirih gramih hemoglobina nam otroci umirajo.
Letos je bilo v župniji le malo novokrščenih, pred dvema tednoma smo se veselili s 25 osnovnošolci in petimi odraslimi, ki so bili krščeni. Ljudje so pozabili, da smo lahko okuženi, ko so se objemali in plesali. Štirinajst dni je mimo in ni bilo nobenega primera. Hvala Bogu.
Deževna doba nam dela težave na cesti, ko greš od doma, ne veš, kdaj boš prišel tja, kamor si se namenil.
Najboljše je ostati doma. Mivin avto nam dobro služi. Vsakič, ko se peljem, sem hvaležna vsem, ki darujete za Mivo in zmolim očenaš in Zdravo Marijo, včasih še več. Hvala.
V upanju, da se kmalu srečamo doma, vas iskreno pozdravljam in kličem Mir in dobro!
S. Anica Starman

POLJAK S. ANITA – GRČIJA – 25. 7. 2020
Dragi prijatelji v Misijonski pisarni!
Prav lepo se vam zahvaljujem za voščilo za moj god. Moram vam povedati, da se že danes zahvaljujem Gospodu za življenje, ki mi ga je podaril ravno na današnji dan, 25. julija 1952. Torej danes je moj rojstni dan … Pa sami izračunajte, koliko jih imam …
Hvala Bogu za vsa ta leta, posebej za leta Bogu posvečenega življenja in da sem Mu mogla služiti v vseh ubogih, ki sem jih srečevala na življenjski poti. Prišli so časi, ki jih nismo naročili in vsi naši načrti so se pomešali. Vedno moramo iskati novih poti, da ne pozabimo brata človeka, posebej tistega, ki je pomoči potreben. V 17. st. je sv. Vincencij govoril prvim sestram: “Morate biti iznajdljive, a pri tem morate paziti tudi na svoje zdravje”.
Vročim temam v Grčiji in okrog nas gotovo sledite. Molimo za mirno in razumno urejanje političnih problemov, da bodo v blagor vseh.
Zadnje tri mesece nam je koronavirus “zaprl”pot”, tako nismo mogle iti na pomoč beguncem na otok Samos. Cel svet je zaskrbljen zaradi epidemije. Upamo, da bo boljše …
Na priprošnjo sv. Ane vas vse prav lepo pozdravljam
Hvaležna sr. Anita KKLJ

MEŠKO S. MARTA – UKRAJINA – 30. 7. 2020
Dragi prijatelji Misijonskega središča.
Hvala vam za iskrene besede, za vso podporo in pomoč (op: ob smrti njenega očeta).
Pokojnemu očetu privoščim polnost življenja pri Bogu, čeprav čutim pomanjkanje, praznino ob njegovem odhodu.
Hvala vam tudi za molitev.
Lep pozdrav.
s. Marta


3. 7. 2020

OPEKA PETER – MADAGASKAR – 29. 6. 2020
Dragi Prijatelji v Misijonski pisarni!
Najlepša hvala za vaše lepe želje za god in rojstni dan!
Danes je bil ta dan res močan in doživet, ker je bilo toliko dobrih ljudi in otrok, ki so mi prihajali z nasmejanimi obrazi zaželeti najboljše želje za god in rojstni dan.
Želim vam vse dobro in delajmo naprej za Božje Kraljestvo med ubogimi!
Lep pozdrav in povezani v molitvi!
Pedro Opeka

KMETEC P. MARTIN – TURČIJA – 30. 6. 2020
Lepo pozdravljeni vsi v Misijonskem središču!
Trenutno odhajam v Francijo, v drugi polovici julija pa pridem v Slovenijo in se bom oglasil pri vas.
Vse dobro in lep pozdrav.
p. Martin

 


12. 6. 2020

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 9. 6. 2020
Vroč pozdrav vsakemu posebej.
Tudi nekatere indijanske družine so bile prizadete s koronavirusom in so izgubile kakšnega svojega člana. Ena od prvih žrtev je bil ravno mlad učitelj iz našega misijona v Icani, ki pa je zadnja leta živel v mestu São Gabriel da Cachoeira in delal v pisarni za šolstvo.
Tudi po naših skupnostih smo sestre dale skozi to bolezen. Zdravile smo se doma po naročilih zdravnikov. Svojo največjo zahvalo dolgujemo Bogu in izrednemu posegu Marije Pomočnice, katere mesec smo obhajali in kateri smo se vsak dan izročali.
Ostanite zdravi in nasvidenje do naslednjič.

KAVČIČ S. BOGDANA – RUANDA – 11. 6. 2020
Dobro jutro!
Sedaj pa že lahko potujemo do Kigalija. Čim prej bi rade odšle tja in kupile pralni stroj.
Še nekaj drugega bi prosila. Že dolgo, dolgo prosimo za enega zobozdravnika, da bi prišel vsaj 2x na mesec pogledat ljudi, ki imajo težave z zobmi. Včasih smo imeli osebje, ki se je spoznalo na to in smo tukaj izdirali zobe, ki so bili res uničeni. Zdaj je to prepovedano. Vsi morajo oditi 40 km daleč. Zadnjič pa je naša odgovorna prejela pismo z ministrstva. Poslali nam bodo zobozdravnika in ga tudi plačali, če bo naš center poskrbel za zobozdravniški stol, ki stane 15 milijonov Frw, torej 15.000 €.
Ste slišali, da je umrl prejšnji predsednik iz Burundija, ki je pred kratkim odstopil? Menda je obolel za koronavirusom. Njegova žena se je odšla zdravit v eno drugo državo, zbolela pa je tudi njegova mama … V Burundiju niso zaprli cerkva, šol in drugo, češ, da imajo zaupanje v Boga, da v Burundiju ne bo prišlo do okužb.
Med volitvami je bilo kar mirno, čeprav je opozicija protestirala. Bilo je veliko goljufanja pri glasovih. Bilo je že prej določeno, da bo ta, ki ga je izbral pokojni predsednik, na vladi. Vlada je objavila, da je predsednik umrl zaradi zastoja srca, kar je dobro. Tako ne dolžijo opozicije, da ga je zastrupila, saj bi bilo potem težko …
Pri nas koronavirusa ni …
S hvaležnim srcem vas vse pozdravljam.

LISJAK DANILO – UGANDA – 12. 6. 2020
V Ugandi je še do 21. 6. karantena. Avtobusi s polovico sedežev, v osebnih avtomobilih tri osebe, mopedisti sami, kolesa zaželena. Samo prehrana je odprta.
Lepo delo smo končali z zidarji iz Konga, ki so že tri mesece v delovni karanteni: šiviljski center, ambulanta in 900 m² zabetoniranega tlaka za novo podeželsko bolnico. Možje iz Konga še čakajo na zeleno luč za vrnitev domov. V Kampali čakam na dovoljenje zanje. Dvomim in vseeno upam. Počasna diplomacija … So že utrujeni od čakanja. Vedno še kaj pomagajo.
Ali lahko povprašate za kakšne mašne intencije? Jih bom zelo vesel!
Pozdrav iz Ugande
Danilo


5. 6. 2020

MIKEC S. ZVONKA – MOZAMBIK – 1. 6. 2020
Najlepša hvala za dobro sporočilo in hvala, da ste sprejeli mojo prošnjo.
Ravnokar mi je ekonoma povedala, da je denar že na našem računu … Hitro, hvala Bogu. Tako bomo takoj v ponedeljek aktivirali nakup in delitev hrane. Potem bom naredila obračun in dokumentirala, kaj smo naredili. Naj Bog poplača vsem, ki vedno velikodušno darujejo za misijone.
Pa še to: včeraj zvečer smo spet poslušali govor našega predsednika in je napovedal podaljšanje izrednega stanja še za en mesec, ker se virus širi. Tako bo vedno hujše … Za nas in za ves narod.
Poleg tega pa smo včeraj spet zvedeli o napadih na severu države. Djihadisti so zasedli eno večjo občino, požigali, kradli in ubijali … Posledice pa so, da se v glavnem mestu province povečuje število beguncev. Škofijska Karitas že ne ve več, kako in kaj. Organizirali so že tri večja polja, na katerih so ljudje, ki čakajo na pomoč.
Naj nam Bog pomaga in da upanja za vse te uboge in preganjane ljudi. Med njimi je ogromno otrok …
S prisrčnimi pozdravi vsem v pisarni
sestra Zvonka

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 5. 6. 2020
Spoštovani ravnatelj MSS, g. Matjaž Križnar in predstavniki MIVA ter ostali sodelavci, še en pozdrav iz Amazonije.
Pošiljam vam prošnjo za projekt, upam, da pride do vas in da boste za letošnjo Krištofovo nedeljo lahko ta projekt obravnavali.
Pošiljam fotografije iz misijona Taraquá, ki je od mesta São Gabriel oddaljen en dan vožnje z motornim čolnom, in za kamor prosimo za en motor.
Naslednje pa so iz Hiše za srečne deklice v São Gabriel da Cachoeira. Za to hišo prosimo za motorno žago za urejanje in čiščenje okolice. Že vnaprej velik Bog plačaj.
Vsem še enkrat velik pozdrav, z blagoslovom srca Jezusovega, katerega mesec nas še posebej spodbuja, da živimo v njegovi navzočnosti in ljubezni.
Vaša, pod božjim varstvom in hvaležnostjo bogu in vsem, ki molite za nas, za koronavirusom ozdravela misijonarka s. Agata Kociper, iz naše zelene in letos zdravstveno prizadete Amazonije.


22. 5. 2020

BAJEC IVAN – SLONOKOŠČENA OBALA – 16. 5. 2020
Pozdravljeni.
Hvala, da se nas spomnite, čeprav smo mi nepismeni, ali bolje rečeno vsaj nekoliko nemarni za to delo. Tudi tukaj je bil in je še v središču pozornosti koronavirus. V glavnem so bolezen zadržali v Abidžanu. Vseh okuženih je bilo uradno nekaj nad 2000. Umrlo jih je malo. Pri nas ni bilo nobenega. Za San Pedro se je govorilo o nekaj okuženih, a se bolezen ni širila. Počasi ukrepe rahljajo. Vse šole bodo odprte od 25. maja naprej. Mi lahko od pretekle nedelje mašujemo z ljudstvom z največ 200 verniki. Gospodarske dejavnosti morajo sprostiti, sicer bodo ljudje začeli umirati za lakoto.
Z bratom se drživa dobro. On je končal dela v stolnici, mi smo v naši cerkvi položili ploščice in namestili klopi. Vseh klopi je nekaj nad 700 metrov.
Danes začenjamo ponovno verouk in druge pastoralne dejavnosti. Jutri grem ponovno maševat na podružnice.
Vsem lep majniški pozdrav.
Ivan Bajec

KROPACI DARJA – MISIJONSKA PROSTOVOLJKA – KANADA – 20. 05. 2020
Kako lepo, da ste se spomnili name na ta dan (op. rojstni dan). To je bila pa sploh posebna izkušnja.
Zapadlo je veliko snega, pravijo, da je to normalno, kadar ni več tako mraz, saj je le še -15 ⁰C.
Hoditi okrog po zalivu je malo nevarno, ker so razpoke vedno bolj široke, v trgovino pa smem le še ob sredah dopoldan. Še vedno pa je vse omejeno, čeprav v celem Nunavutu ni niti enega primera okužbe. Ljudje so vedno bolj prijazni, otroci pa radovedni. Včasih obiščem kakšne kužke in to domačine zabava, saj se jih oni bojijo, jaz pa ne. Tako sem pri njih doma tema pogovora. Tudi na ta način me spoznavajo. Včasih spečem kakšne žemlje in jih nesem v sosednje hiše, česar so pa sploh veseli. Še kakšen teden, potem bo pa dan in noč svetlo in ne samo to. Tu sonce zaide in po kratkem času tudi zopet vzide. To je zame še nekaj bolj izrednega, kot pa pozimi tema.
Vprašanje, kaj sploh delam, bi bilo čisto na mestu. Pospravljam in urejam prostore v cerkvi, saj se pozna, če ni gospodarja, in seveda pazim nase. Tu ne smem zboleti in ostati zdrava je moja prioriteta. Seveda pa je živeti tu, v teh razmerah, sploh pa tako izolirano, nenavadno. Vsak ima kakšno preizkušnjo …
Na koncu tega pisma pa vsem prav lepa hvala za dobre želje. Čeprav mislim, da sem močno pod Božjo zaščito, vseeno hvala za vsako molitev.
Vsem lep pozdrav
Darja iz Nunavut-a

MIHELČIČ P. JANEZ – KIRGIZIJA – 25. 5. 2020
Prisrčna hvala za voščila, ki ste mi jih poslali za moj rojstni dan kakor tudi za ponudbo glede Trikraljevske akcije, ki ste mi jo poslali že prej.
Letos sem nameraval priti domov v začetku julija, vendar zdaj zelo dvomim, da se bodo do takrat letalske zveze toliko uredile, da bi lahko potoval. Mogoče bo šlo nekoliko kasneje, ker bi bilo dobro, da letos obnovim potni list, ker mi njegova veljavnost poteče prihodnje leto. Tukajšnje “dovoljenje za bivanje” pa velja do izteka veljavnosti potnega lista, zato bi za podaljšanje tega dovoljenja rabil nov potni list …
Prisrčen pozdrav v Gospodu,
Janez


14. 5. 2020

KOCIPER S. AGATA – BRAZILIJA – 12. 5. 2020
Hvala za povezavo in spremljanje pandemije … Dospela je tudi na sever Brazilije in to v Manaus, glavno mesto Amazonije, kjer je sedež naše inšpektorije, pa tudi v indijanska naselja Rio Negra. Borimo se na vse načine, da nas ta ne premaga. Marsikdo je že odšel po večno plačilo v nebesa, med njimi so tudi duhovniki. Me, sestre v Manausu in v São Gabrielu imamo tudi okužene, a smo zmeraj iskale preventivno zdravljenje. Uporabljamo veliko tistih čudodelnih čajev, ki nam dajejo odpornost, da ne pademo v stanje, hujše od viroz, ki nam povzročajo veliko težav. Tukaj v Manausu nas je skupaj do 30 sester iz treh skupnosti in smo se že vse zvrstile. Prejšnji teden smo naročile enega privatnega zdravnika, da nas je obiskal. Pregledal je pet bolj prizadetih sester, med temi sta tudi dve mlajši. Dve je napotil na dodatne preglede, a v bistvu nas je pohvalil, da smo si dobro pomagale in smo jemale zdravila, ki jih v bolnicah dajejo za lažje primere. Vedeli smo, da bomo za njegov obisk drago plačali, saj se računa na osebo in smo se na to pripravili. Ko smo se pogovarjali, koliko bo to stalo, je rekel, da bo računal samo dve osebi, ko pa sem ga prosila, naj mi pove točen znesek, da pripravim denar, pa je mislil, mislil … in … ni rekel besede. Rekla sem, da naj kar pove, saj je že skoraj zastonj opravil preglede. Potem pa je rekel: »Nič ne bom vzel, prečrtajte, kjer naj bi bila napisana vsota …« in se je dvignil in odšel. Do konca nas je presenetil in samo manjkalo mi je še reči, da vidim sv. Jožefa pred sabo. Vse do danes ne morem pozabiti tega izrednega dejanja, saj danes nihče več ne naredi ničesar zastonj in take prilike navadno še dodatno izkoristijo. Tudi pri zdravilih, saj so se njihove cene zvišale za 400 % in še za dobiti jih ni.
No, toliko o zdravstvenem stanju pri nas.
Večkrat si ogledam fotografije in se kar ne morem načuditi, da je bilo februarja še vse tako normalno na tem svetu, danes pa je taka pandemija, da skoraj ne hodimo ven. Jaz grem samo v banko za zdaj, pa še to z masko in rokavicami pa še gel ali alkohol nesem s seboj. Pravijo, da mi, starejši, moramo biti doma … Kako pa ste vi, se že kaj poskušate gibati ali je še vse zaprto?
Lep pozdrav,
s. Agata Kociper

MARINČIČ S. URŠA – UGANDA – 12. 5. 2020
Res iskrena hvala, ker tako lepo skrbite za nas!
Vesela sem, da se pri vas počasi življenje vrača v normalo.
No, pri nas pa imamo še vedno “lock down”, a policaji niso več tako strogi, pa tudi ljudje se sedaj ne bojijo več tako močno. Po vaši zaslugi – MIVA akciji – se lahko z našim pick-up-om tudi premikamo po cesti. Dovoljen je namreč prevoz hrane. Kar pomeni, da nabašemo kakšen bunt matok v prtljažnik in nam policaji ne komplicirajo. Na tak način smo uspele prepeljati tudi eno hudo bolno ženo k zdravniku in se sedaj uspešno zdravi. Bogu in vam hvala!!!
No, sicer pa smo vseeno pridne in ne hodimo okrog brez tehtnega razloga. Smo pa v tem času imele tudi fini agro-fitnes. Uspelo nam je še en velik del zemlje preštihati in posaditi sladek krompir, ker predvidevamo, da bodo ljudje še bolj prihajali po pomoč. Pri nas so sedaj še posebej v krizi tisti, ki so se preživljali s prodajo, učitelji in pa boda-boda (taksi motoristi) in drugi taksisti, ki so čez noč ostali brez vsega. No, a na vasi je vseeno nekako znosno, v mestih pa …
Sedaj pa šibam spat. Za jutri sem rekrutirala štiri dijake in gremo k eni babici popravit hišo. Blato ji je odpadlo iz sten, tako da ji dežuje notri, pa bomo to malo zaflikali.
Prisrčen pozdravček vsem in hvala, ker ste!
Mirno noč in vse dobro.
Sr. Urša

MEŠKO S. MARTA – UKRAJINA – 12. 5. 2020
Dragi prijatelji.
Hvala za pismo, za spodbudo za razmišljanje.
Ravno v tem času, že več kot pol leta razmišljamo o nakupu hiše, ki bi bila kot center za brezdomce. Prostor, ki ga zdaj najemamo, je v zelo slabem stanju in z zelo visoko najemnino. Poleg tega pa sanjamo o stanovanju, kjer bi lahko živelo začasno nekaj brezdomcev. To bi bili tisti, ki se želijo vrniti v normalno življenje. Imamo dobre izkušnje, saj vidimo pri protestantih, da so na tak način mnogim pomagali. Mi smo v redu. Naša bolnica je zaprta, ker so tam bolni z novim virusom.
Jutri kuhamo kosilo za brezdomce. Sestre so opravljale duhovne vaje, da smo uporabili čas karantene.
Želimo vam veliko blagoslova.
s. Marta in s. Barbara

SEVER S. DORICA – KANADA – 13. 5. 2020
Prisrčno se zahvaljujem za poslan formular in za vse dobre želje.
Tudi jaz mislim na vas z veliko hvaležnostjo.
Mislim, da trenutno ne morem planirati in uresničiti kakšnega projekta. Ne vemo, kako bo z ladjo, ali bo po načrtu zaradi corone … Če hočem karkoli izboljšati, mora biti kupljeno na jugu, oddano in dostavljeno za prevoz v Montrealu pred 1. junijem … Potem pa potrebuje ladja dva meseca, da pride do nas … konec avgusta …
Drugo leto, upajmo, bo vse drugače in takrat vas bom zaprosila.
Prisrčen pozdrav vsem v pisarni.
s. Dorica