V petek 22. in soboto 23. junija 2018 smo imeli že tradicionalno srečanje misijonarjev, ki se je tokrat odvijalo v Tinjah na Avstrijskem Koroškem, kamor nas je povabil g. Jože Kopeinig. Zbralo se nas je 25 sedanjih in nekdanjih misijonarjev ter posameznikov, ki delamo za misijone, s škofom Metodom Pirihom na čelu. Celotno srečanje se je začelo že v petek, malo pred tretjo uro popoldne, ko smo se začeli na Rakovniku zbirati za odhod. Tam nas je z avtobusom čakal prijazen šofer, ki nas je, ko smo se vsi zbrali, odpeljal v Tinje. Dobro vzdušje in sproščen klepet med udeleženci se je tako začel že na samem avtobusu. Pot je potekala mirno in kot bi mignil, smo prispeli v dom Sodalitas v Tinjah, kjer nas je g. Jože Kopeinig že vneto pričakoval. Potem ko smo se razporedili po sobah, smo se zbrali v kapeli. Tam smo občudovali mozaike p. Marka Rupnika, ki nam jih je zelo slikovito predstavil g. Jože. Po večerji je sledil spoznavni pogovor, kjer se je vsak od nas predstavil in povedal, kaj je njegovo delo oziroma kje v misijonih deluje. Po pogovoru je sledila še sveta maša in počitek. V soboto smo dan začeli s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju prisotnih duhovnikov daroval škof Metod Pirih. Po zajtrku je sledil delovni del, kjer smo najprej prisluhnili g. Andreju Šteru, vodji konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Predstavil je svoje delo in delo njihovega oddelka, nato pa smo se posvetili vprašanjem in težavam, ki jih imajo misijonarji na terenu in kjer bi ministrstvo mogoče lahko pomagalo. Predvsem smo govorili o možnostih sofinanciranja različnih projektov v misijonih s strani MZZ in o raznih pasteh in težavah z vizumi, garantnimi pismi in še čim. Verjetno bi se našlo še kakšno vprašanje in tematika, a je čas kar prehitro minil. Po kratkem odmoru smo prisluhnili še škofu Metodu Pirihu, ki je predstavil aktualno stanje v Cerkvi na Slovenskem in se predvsem osredotočil na informacije s srečanja vseh škofov s papežem v Rimu (Ad Limina). Kar naenkrat je bil čas za kosilo in pakiranje. Pred odhodom domov je sledil še obisk romarskega svetišča Gospa Sveta ter Plešivca. Ogled tako enega, kot drugega ne bi bil pravi brez žive enciklopedije in vira informacij g. Jožeta Kopeiniga, ki nam je lepo in zelo živo povedal ogromno zanimivih stvari. Tako smo resnično lahko začutili veličino vsega videnega. Veliko je poudarjal tudi pomen človeka in še zdaj nam v glavi odzvanja pesem Janeza Menarta, ki jo je g. Kopeinig kar nekajkrat omenil:
JAZ
Pred ogledalom nem stojim
in v tujca pred seboj strmim.
Kot da zrem prvič ta obraz,
vprašujem ga: Si ti res jaz?
Zamišljeno me zro oči
in vprašajo: Sem jaz res ti?
In trezno pravi mu moj jaz:
Jaz nisem ti, ti nisi jaz;
jaz sem le jaz, ki se mi zdi;
in ti si jaz le za ljudi;
a pravi jaz je dan za dnem
uganka meni in ljudem.
S to mislijo smo se popoldne poslovili od g. Jožeta ter se z avtobusom odpravili nazaj proti Ljubljani, na Rakovnik, kjer je nato vsak odšel na svoj konec. S seboj, na svoj dom, pa smo seveda odnesli lepe spomine in obljube, da se naslednje leto spet srečamo.
Misijonsko središče Slovenije
