MISIJONSKA VAS

V okviru misijonske nedelje poteka projekt Misijonska vas. Ta projekt želi predstaviti delo, življenje, veselje in stiske slovenskih misijonark in misijonarjev. Misijonska vas poteka vsaki dve leti in je postavljena v obliki petih kontinentov. Vsak kontinent je predstavljen v svojih barvah, značilnostih, kulturi, običajih in s slovenskimi misijonarji, ki tam delujejo. Program in potek Misijonske vasi nudi široko paleto prireditev: predstavitev misijonov skozi film, pogovor, delavnice, pričevanja misijonark in misijonarjev, gostje iz drugih kontinentov.

INTERNAT ZA DEKLETA V ATEDE, GULU, UGANDA
Pred nekaj leti bi o Ugandi pisal vojna poročila. Tu je divjala vojna, ki je prizadela veliko ljudi. Na sto tisoče ljudi je bilo razseljenih. Bežali so v mesta, v begunska taborišča, izgubili so stik z zemljo, ki jih je stoletja preživljala. Otroci so se rojevali v taboriščih. In v teh taboriščih so v najbolj rosnih letih videli vse drugo kot kaj spodbudnega za življenje. Vse kar so videli je bilo nasilje, orožje, pobijanje, strah in boj za preživetje. Mesto Gulu je bilo znano v letih državljanske vojne, znano pa je tudi sedaj. Mesto je na severnem delu države, ob poti k novonastali državi Južni Sudan, lahko bi rekli na prepihu spopadov raznih skupin. Blizu mesta Gulu je tudi naselje, težko bi rekel vas, ki se imenuje Atede. Ljudje so se počasi vračali na svoje domove. Življenje išče spet pota za normalno preživetje, za človeka vredno življenje. In za napredek, za boljše življenje je potrebna tudi izobrazba. Državna šola je oprla svoja vrata, vendar to še ne more biti dovolj. Otroci hodijo po 10 kilometrov daleč v šolo in seveda vsak dan tudi iz šole. Veliko časa izgubijo s potjo. Misijonar Danilo Lisjak je začel graditi center, kjer bi poskrbeli za ljudi, ki tukaj živijo. Ena prvih idej poleg cerkvenega središča je bil internat za dekleta. Tako bodo več časa lahko uporabile za učenje. Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2011 na javnem razpisu sprejelo naš projekt INTERNAT ZA DEKLETA V ATEDE, GULU, UGANDA in ga podprlo z dvoletno finančno pomočjo. Tako bosta Misijonsko središče Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije s skupnimi močmi v Atede zgradila nov internat za dekleta, projekt pa je podprla tudi Slovenska Karitas. Trenutno je objekt zgrajen do strehe. Potrebna je še notranja ureditev in oprema za internat. Upamo, da bodo z novim šolskim letom, ki se v Ugandi začne meseca februarja, dekleta že lahko uporabila nov internat za svoje bivanje in uspešnejše učenje. Za Atede in okoliške vasi to pomeni lepšo prihodnost.

Stane Kerin

Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. Mnenje in vsebina projekta ne predstavljata uradnega stališča Vlade RS.

ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU KAPAIZI NA OBMOČJU KASUNGU V MALAWIJU; pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS, posebno ženam in sirotam

Bolezen je del življenja. Vsak človek se slej ko prej sreča z boleznijo. V Evropi imamo razvit zdravstveni sistem in skrb za bolnike, kar po svetu ni samo po sebi razumljivo. Največje pomanjkanje zdravstvenih uslug je ravno v deželah v razvoju. Poleg bolezni je velik problem tudi možnost prevoza iz kraja v kraj, do osnovne zdravstvene oskrbe. In ker ljudje ne morejo priti v neko središče do potrebne oskrbe, skuša Misijonsko središče Slovenije s svojimi projekti pomagati, da se zdravstvena oskrba približa ljudem. Eden od takih projektov je tudi Zdravstvena oskrba v kraju Kapaizi na območju Kasungu v Malawiju; pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS, posebno ženam in sirotam. Ne moremo si predstavljati, kaj pomeni ljudem v Malawiju pomoč, ki jo dobijo preko dispanzerjev, ki so raztreseni po misijonu Kasungu. Veliko ljudi je obolelih za virusom moderne dobe, AIDS. AIDS predstavlja velik problem v Malawiju. Ni najhuje to, da ljudje vedo, da so okuženi, huje je to, ker se v njih pojavi apatičnost, naveličanost. Ljudje postanejo brez volje za življenje. Ob srečanju s skupino PAO (PATIENTS AND ORPHANS) pa okuženi in oboleli z virusom HIV/AIDS, posebno ženske, spoznavajo, da lahko z zelo majhno pomočjo drugih popolnoma spremenijo življenje. Srečal sem skupino žensk, nekaj deset kilometrov oddaljenih od dispanzerja, zgrajenega v okviru omenjenega projekta. Ko so zvedele, da imajo AIDS, so začele posedati okoli hiše, smilile so se same sebi in dobesedno čakale, da bo vsega konec. Upanje in novo življenje pa se je v njih porodilo, zaživelo, ko so jim sodelavci iz programa PAO prinesli nekaj semen in gnojilo. Začele so se ukvarjati z vrtom in ugotovile, da lahko še veliko naredijo zase in za svoje družine. Kar je bilo najbolj pomembno, dobile so novo veselje do življenja. Skupina PAO poleg pomoči s hrano, semeni, gnojilom in potrebnimi zdravili, nudijo tudi osnovno zdravstveno oskrbo. V okviru projekta se izvajajo različna predavanja in seminarji o preventivi, kurativi virusa HIV/AIDS in malariji, ter tudi o vzgajanju zelenjave in uspešnem kmetovanju. Program, ki ga izvajamo preko Misijonskega središča Slovenije skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve RS je upanje za ljudi, ki živijo daleč stran od večjih centrov, daleč stran tudi od medijev, ki bi se zanimali za to, kako živijo ljudje, ki imajo AIDS. Program PAO jim prinaša upanje in veselje v njihovo življenje.
Stane Kerin

Ministrstvo za zunanje zadeve RS (klikni za povezavo) v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je letos sprejelo na razpisu za mednarodno pomoč, za katero se je potegovalo Misijonsko središče Slovenije, dva projekta. To sta projekt ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU KAPAIZI, NA OBMOČJU KASUNGU V MALAWIJU; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS, posebno ženam in sirotam ( v letih 2010 in 2011) in projekt OSKRBA OTROK IZ SMETIŠČA S HRANO V CENTRU AKAMASOA, MADAGASKAR (V LETU 2010). 

ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU KAPAIZI, NA OBMOČJU KASUNGU V MALAWIJU; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS, posebno ženam in sirotam
S projektom želimo pomagati ženam in sirotam na področju izobraževanja, zdravstvene oskrbe in prehrambne varnosti. S teoretičnim in praktičnim usposabljanjem pridobivanja zelenjave in uspešnega kmetovanja, bomo prebivalcem v Kapaizi omogočili večjo prehrambno varnost, ženam pa večjo ekonomsko neodvisnost. Z gradnjo centra, ki bo zgrajen v okviru projekta, bo Kapaizi postal kraj, kjer bodo ljudje imeli možnost dostopa do informacij in izobraževanja, ter osnovne zdravstvene oskrbe. V njem se bo lahko srečevala tudi skupina za samopomoč HIV/AIDS obolelih.
V projekt se bo vključila tudi Slovenska Karitas. Sodelovala bo pri spremljanju projekta, vključila pa se bo tudi s finančnim prispevkom.

foto: Stane Kerin

OSKRBA OTROK IZ SMETIŠČA S HRANO V CENTRU AKAMASOA, MADAGASKAR
Združenje AKAMASOA s Pedrom Opeko na čelu deluje že dvajset let. V tem času je pomagal že 350.000 družinam, največjo skrb pa namenja otrokom, katerim vsak dan redno razdeli tudi do 7000 obrokov tople hrane.
Namen projekta je omogočiti revnim otrokom v centru AKAMASOA na Madagaskarju en topel obrok hrane na dan vsak dan. Za marsikaterega otroka je to edina hrana, ki jo prejme in mu pomeni njegovo preživetje. Takšno število obrokov je potrebno nekje pripraviti in skuhati.
Ker je stara kuhinja dotrajana in dobesedno razpada, saj je stara dvajset let, bomo zgradili novo stavbo. V njej bosta v pritličju jedilnica in shramba, nad njima pa bo jedilnica, ki bo hkrati lahko sprejela 150 otrok. V okviru projekta bo nakupljen tudi riž, ki je njihova osnovna hrana.

foto: Stane Kerin

Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. Izražena mnenja in vsebina projektov na spletni strani Misijonskega središča Slovenije ne odražajo nujno tudi uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI;
Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam

Po vsem svetu se soočajo s težavami in posledicami virusa HIV/AIDS. Še posebno v Afriki je delež obolelih in prizadetih zelo velik. V Malawiju so prvi primer okužbe odkrili leta 1985. Do leta 1993 je med testiranimi ženskami v urbanih naseljih odstotek narasel na 30%. Prisotnost AIDS-a vpliva na Malawijsko socialno in ekonomsko infrastrukturo. Kmetje ne zmorejo več pridelati dovolj hrane, otroci ne morejo v šolo, delavci ne morejo podpirati družine ker so okuženi z AIDS-om ali pa, ker skrbijo za okuženega. Ta bolezen je pomemben dejavnik v omejevanju zmožnosti ljudi za pridelovanje hrane. Slaba prehrana in podhranjenost zmanjšuje odpornost ljudi. Hitreje pride do okužb, zlasti pa obolelost z malarijo. Mnoge družine so prisiljene, da zapravijo revne prihodke za zdravila ali pogrebe okuženih z virusom. Tako jim ne ostane nič, s čimer bi kupili semena in gnojila v najbolj kritičnem času sajenja.

Bolezen je prizadela vse družbene sloje v Malawiju. Med njimi so najbolj prizadete ženske (60% okuženih odraslih je žensk) ter mladi, stari od 13 do 24 let. Okuženi so tudi otroci. Konec leta 2007 je število otrok, ki živijo s to strašno boleznijo, naraslo na 91.000. Aids pa za seboj pušča tudi sirote, katerih je preko pol milijona. Po poročilu UNICEFA je skoraj 400.000 otrok mlajših od 15 let osirotelih zaradi HIV/AIDS-a.

Zaradi epidemije AIDS-a je v Malawiju umrlo že preko 650.000 ljudi. Vsako uro umre približno deset ljudi. V populaciji 14 milijonov ljudi jih en milijon živi z virusom HIV. Med odraslimi je to najpogostejši vzrok smrti, kar povzroči, da je povprečna življenjska starost zelo nizka. Z AIDS-om naj bi leta 2003 živelo okrog 900.000 odraslih (14,2% prebivalstva). Zaradi posledic okužbe vsako leto umre 84,000 ljudi (ocena leta 2003).

Večino Malawijcev nima dostopa do ustreznega nivoja zdravstvene oskrbe. Malawi ima dva zdravnika na vsakih 100.000 ljudi, kar je najmanj od vseh dežel, ki jih pokriva Poročilo človeškega razvoja 2006 Razvojnega programa ZN. V večini nudijo zdravstveno oskrbo privatne bolnišnice, ki so pod okriljem različnih cerkvenih institucij in nevladnih organizacij. Vendar je velik odstotek ljudi od zdravstvenih centrov, mobilnih klinik ali dispanzerjev oddaljenih tudi več kilometrov.

S projektom ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam , samopomoči sirotam in okuženim ter prizadetim z virusom HIV/AIDS in njihovim sorodnikom p. Stanko Rozman omogoča kvalitetnejšo prehrano in življenje, z rednimi srečanji aids obolelih in prostovoljcev pa poskuša reševati stiske, s katerimi se soočajo aids oboleli. Posredno to pomeni učinkovitejše zdravljenje, ohranjanje dostojanstva ter zmanjšanje trpljenja in odrinjenosti (stigmatizacija) okuženih, njihovih otrok in prizadetih.

Profesionalna medicinska ekipa redno obiskuje ljudi, ki so zaradi bolezni priklenjeni na posteljo, jim nudi medicinsko oskrbo in jim deli zdravila ter hrano. Ekipa se tudi redno srečuje z ekipo prostovoljcev, s katerimi evalvirajo svoje delo in rešujejo morebitne težave na terenu.

Stanko Rozman je v okviru projekta ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam obnovil ambulanto v Senjere. Stavbo je bilo potrebno ometati in prebeliti ter narediti tla. Uredili so tudi okolico. Člani profesionalne ekipe se v njej redno zbirajo z bolniki in prostovoljci. Prostovoljci na teh sestankih redno poročajo o svojem delu na terenu, prav tako tudi rešujejo težave in zaplete v zvezi z oskrbovanjem zelenjavnega vrta. Redno v njej potekajo predavanja o HIV/AIDS-u ter ostalih boleznih, o preventivi, zdravljenju, o ravnanju z obolelimi .

Prehrambna varnost v Malawiju je zelo negotova. Da se povprečno zdravstveno stanje ljudi izboljša, je potrebno poskrbeti za ustrezno in zadostno prehrano. Projekt ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam je usmerjen v pomoč, predvsem pa v samopomoč okuženim in prizadetim z virusom HIV/AIDS. Zato so se v Senjere lotili učenja uspešnejšega kmetovanja. V okviru ambulante v Senjere so uvedli zelenjavni vrt, na katerem gojijo različno zelenjavo. Zelenjava, vzgojena na tem vrtu, dodatno pripomore ljudem k ustreznejši prehrani. To prakso so preko bolnikov in prostovoljcev razširili tudi po vaseh in po posameznih domovih. Poleg tega jih oskrbijo tudi s sadikami.

Zelenjavni vrt v okviru centra oskrbujejo bolniki in njihovi pomočniki. Pri tem so najbolj udeležene ženske. S tem na novo pridobljenim delom so bolnikom vrnili njihovo samozavest in spoštovanje, ki so ga zaradi stigmatiziranja in odrivanja družbe izgubili.

Kot dopolnilo k prehrani so uvedli gojitev spiruline. Spirulina je rod enoceličnih alg, ki je zelo prilagodljiva in jo je lahko gojiti. V naravi jo najdemo v raznovrstnih okoljih, kot npr. v prsti, pesku, močvirju, jezerih in morju. Najbolje uspeva v slanih vodah toplega podnebja. Uporablja se kot prehransko dopolnilo. Vsebuje vitamine in minerale, pomaga pa pri dvigovanju telesne teže. Njen vpliv je zelo ugoden za podhranjene otroke in bolnike z virusom HIV/AIDS. V okviru projekta ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam so jo začeli gojiti v za ta namen zgrajenih bazenih.

Zelo šokanten je podatek, da veliko več ljudi umre zaradi malarije, kot pa zaradi aidsa. Pa vendar vemo, da se pred malarijo lahko zaščitimo, če pa jo dobimo, je le ta ozdravljiva. Zato je zelo pomembno, da poleg borbe s HIV/AIDS-om, poskušamo zmanjšati tudi smrtnost odraslih in seveda otrok zaradi malarije. S tem namenom je bilo v okviru projekta ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam, kupljenih 352 mrež proti komarjem, ki so prenašalci malarije.

Predavanja o preventivi, zdravljenju bolezni in osnovnih dejstvih o HIV/AIDSu potekajo ob vsakem srečanju prostovoljcev s profesionalno skupino PAO, torej štirikrat na teden vsaj po eno uro. Namenjena so prostovoljcem, bolnikom, pa tudi vsem ostalim ljudem. Izobraževanje in osveščanje je bistveni del preventive. Potekajo tudi posebni tečaji za prostovoljce in za ostale ljudi.

Projekt ZDRAVSTVENA OSKRBA V KRAJU SENJERE, MALAWI; Pomoč obolelim z virusom HIV/AIDS in sirotam je finančno podprlo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

PROJEKT OSKRBE NA DOMU
KASUNGU, MALAVI

Po statistiki je velik procent populacije v Malaviju HIV pozitivne. Na območju Kasunga živi skoraj 200.000 ljudi, od tega jih je veliko okuženih z različnimi boleznimi, še posebno s HIV/AIDS-om. Kot rezultat te pandemije je približno 20.000 sirot. Od tega števila jih misijon, kjer deluje p. Stanko Rozman, podpira 600. Poleg bolnih in sirot pa so ob tem prizadeti tudi sorodniki in prijatelji.

Da bi ublažili vplive HIV/AIDS-a na okužene in prizadete žrtve AIDS-a ter sirote, je p. Stanko Rozman začel s projektom Oskrba na domu, da bi tako preskrbeli medicinsko in socialno pomoč ter podporo za bolnike in njihove sorodnike.