PEDRO OPEKA – DOBER PRIJATELJ

Na velikonočni ponedeljek, 9.4.2012 je RTV SLO1 ponovno predvajala film Pedro Opeka – Dober prijatelj.  Film je na voljo tudi na DVD-ju. Kupite ga lahko v trgovini založbe Družina.

Veseli bomo vsakega vašega daru, ki bo pomagal tem otrokom na smetišču. Več …

 

 

 

 

Pedro Opeka in otroci bodo veseli vsakega vašega daru, ki bo pomagal pri nakupu riža. Kdor želi darovati, je lepo povabljen, da izpolni spodnji obrazec. Položnico vam bomo poslali po pošti.


Kaj je Akamasoa?

Akamasoa pomeni v malgaščini Dobri prijatelji in je ime humanitarne organizacije, ki jo je januarja 1990 ustanovil misijonar Pedro Opeka za neposredno pomoč revnim in širjenje solidarnosti med Malgaši.

Kako in zakaj je nastala?

Maja 1989 je Pedro Opeka prišel na smetišče glavnega mesta Antananarivo, kjer je na smetišču in od smetišča živelo na tisoče otrok, odraslih in živali. Prebivali so v nečloveških razmerah, oropani človeškega dostojanstva. Misijonar Opeka po obisku smetišča ni mogel spati. Odločil se je, da bo pomagal, a še ni vedel kako. Akamasoa je odgovor na razčlovečenje – z majhnimi, a vztrajnimi koraki je Pedro začel s sodelavci domačini boj proti revščini z ekonomsko in s socialno pomočjo najrevnejšim.

Kakšno vlogo je imel pri ustanovitvi gibanja papež Janez Pavel II?

Po Pedrovih besedah je bil odločilen vzgib za njegovo pot med reveže dogodek ob papeževem obisku Madagaskarja 29. aprila 1989. Takrat se je na oder v bližino papeža prebila drobna razcapana deklica Monik z enoletno sestrico Zin na hrbtu. Bili sta tako neznatni, da sta se izmuznili mimo varnostnikov. Papež Janez Pavel II. ju je stisnil k sebi in objel. Takrat se je Pedro Opeka odločil, da gre med revne brate.

Kako je Akamasoa organizirana?

Deluje kot nevladna organizacija. Ob ustanovitelju Pedru Opeki predstavljajo okostje organizacije predani sodelavci, zaenkrat jih je 412. Izvolili so predsednico Akamasoe, ki je sedaj gospodična Boa, dolgoletna sodelavka Pedra Opeke še iz časov, ko je deloval na misijonu Vangaindrano na jugu Madagaskarja. Trenutno je v vaseh in naseljih Akamasoe okrog 23.000 ljudi, še četrt milijona pa jih je bilo že deležnih pomoči te organizacije. Akamasoa zagotavlja delovna mesta na tisoče revežem, največ dela je v kamnolomu, ki je njihova last, ter pri gradnji hiš. Zaposleni so še v kmetijstvu in različnih obrteh, od mizarskih do šiviljskih delavnic. V Akamasoi deluje več osnovnih in srednjih šol ter otroški vrtci, ambulante in lekarne. Nekdanji smetiščarji živijo v sedemnajstih vaseh, povečini na obronkih prestolnice.

Kakšne načrte imajo?

Osnovni namen gibanja ostaja celovita moralna in gospodarska rehabilitacija ljudi, ki so zaradi revščine izgubili samospoštovanje. Z roko v roki gre gradnja hiš, zagotovitev delovnih mest in šolanje otrok.
S presenetljivimi uspehi Akamasoe se potrebe pomoči revnim ne zmanjšujejo, ampak so zaradi zapletenih ekonomskih in političnih razmer v državi čedalje večje. V Akamasoi poudarjajo, da bodo trajne uspehe v boju z revščino, ki še zdaleč ni zgolj materialna, dosegli s šolanjem otrok.  Zato je med načrti Pedra Opeka in vodstva Akamasoe tudi lastna visokošolska ustanova za usposabljanje pedagoških delavcev. Šole in učitelji v Akamasoi so, čeprav so nastale med reveži na smetišču, že sedaj med najboljšimi v državi.

»Zelo sem vesela, da sem tu. Tu sem bila rešena. Če ne bi bilo tebe, ne vem, kaj bi bilo z menoj.«
(13-letna Janette, ki jo je na smetišču kot dojenčka po obrazu obgrizla podgana)

»Mompera je naš oče in naša mati, tukaj na zemlji in v nebesih. On nam daje hrano za telo in dušo. Naj dolgo živi mompera!«
(70-letni starec o Pedru Opeki)

»Zahvaljujemo se tudi slovenskemu narodu, ki toliko pomaga Malgašem.«
(Gospodična Onorine, vodja zunanjih centrov Akamasoe)


Mnenja o Pedru Opeki in filmu

Čudovito je opazovati Pedra Opeko pri njegovem sijajnem, neprecenljivem človekoljubnem delu. Ko prezrta, zaničevana, zavržena bitja s smetišča, s samega roba človeške družbe spreminja v ljudi, ki so znova vredni spoštovanja in samospoštovanja. To so pravi svetopisemski prizori, ki čutečega človeka ne morejo pustiti ravnodušnega.
Dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU

Globoko spoštujem delo, ki ga opravlja Pedro Opeka. Cenim, da konkretno izboljšuje kakovost življenja velikega števila ljudi. Še posebej občudujem, kar je naredil za šolanje otrok. Strinjam se tudi z njegovimi kritičnimi pogledi na delovanje velikih humanitarnih organizacij.
Dr. Anica Mikuš Kos, ustanoviteljica Slovenske filantropije

Petnajst minut sem se pogovarjal s Pedrom Opeko,  pa je bilo, kot bi nekdo iz neizmerljivo velike posode vame točil energijo, voljo in moč. In ko boste videli Pedra Opeko v filmu, boste brez dvoma dojeli, da je smisel  našega bivanja še nekje drugje kot v  debeljenju bančnega računa.
Slavko Bobovnik, novinar na Televiziji Slovenija


Izjave Pedra Opeke

»Taka iskrenost, taka ljubezen, take se ne vidi nikjer, razen pri otrocih … Za te otroke se mi bojujemo vsak dan, za njihovo dostojanstvo!«
(Obkrožen z otroki iz vrtca)

»Ko hodim po vasi ali po teh kamnolomih, ko me vidijo nekateri, ki nimajo dela, rečejo: ‘Ti, misijonar, daj mi dela’. Ne rečejo: ‘Daj mi denar’. To je že velika sprememba v mišljenju.«
(Med delavci v kamnolomu)

»Potrebna je srčnost. Prizadevajte si! Prosim vas: Bodite enotni, podpirajte se med seboj.«
(Pedro Opeka mladim športnikom Akamasoe)

»Kakšna je povezava med športom in duhovnostjo? Šport je boj in duhovnost je tudi boj, v duhovnem življenju se je treba boriti, to je boj proti egoizmu največ, proti materializmu.«
(Pedro med nogometno igro na stadionu Akamasoe)

»Nihče me ne bo prepričal, da danes v tretjem tisočletju ljudje živijo tako. Tem ljudem je treba pomagat! In ne smeš čakat ne vem koliko let, takoj!«
(Soočen z novimi brezdomci, ki so prišli v njihovo vas Ambaniala)

»Gospodje, tu se je treba samo upreti, zato sem na nek način upornik, božji upornik za brate in sestre, za otroke, za revne družine. In sem Bogu hvaležen, da mi je dal to moč…«
(Na smetišču, kjer se v kužnem smradu in dimu še vedno zadržujejo otroci)

»Ko se da ena stvar, jo je treba dati s spoštovanjem …«
(Ob delitvi riža, sladkorja in fižola)

»V revnih ljudeh sem odkril, kako so srečni, čeprav nimajo nič. Potem sem sklenil, da sem tudi jaz lahko. In jaz sem potem resno vzel to srečo in sem si rekel, bodi to, kar si. »
(O sreči)

%d bloggers like this: