Šolanje bogoslovcev na Salomonovih otokih

Salomonovi otoki ležijo v Melaneziji, v JZ Delu Tihega oceana, 1800km SVZ od Avstralije. Država je velika skoraj za eno Slovenijo in pol, prebivalcev pa je za četrtino Slovenije. Obsega dve ločeni skupini otokov in okoli 1,3 milijona km2 okoliškega morja.
Večji otoki so zgrajeni iz starejših vulkanskih kamnin, manjši so večinoma nizki koralni otoki, na otoku Savo je delujoč ognjenik. Otoki so večinoma gorati in močno razčlenjeni s težko prehodnimi rečnimi dolinami. Nekaj ravnega sveta je le na rečnih naplavinah ob izlivih rek in na abrazijskih terasah ob obali, pred obalami so koralni grebeni. Podnebje je ekvatorialno, z enakomerno visokimi temperaturami vse leto. Velik del hribovitih otokov je pokrit s tropskim deževnim gozdom. Večinsko prebivalstvo so Melanezijci (93%), na odmaknjenih otokih na V ter na otokih Rennell in Bellona živijo Polinezijci, v mestih nekaj Evropejcev in Kitajcev. Domače prebivalstvo je kulturno in jezikovno zelo raznoliko (več kot 80 različnih jezikov), velike razlike so zlasti med prebivalci obalnih vasi in notranjosti. Njihov uradni jezik je angleščina.
Salomonovi otoki imajo šibko gospodarstvo, precej odvisno od izvoza lesa, kmetijskih pridelkov in rib ter gospodarske pomoči drugih držav. Zaradi medetničnih spopadov so se gospodarske razmere zelo poslabšale, tuji kapital in velik del kvalificirane delovne sile pa so zapustili otočje. Okoli 75% prebivalstva se preživlja s samooskrbnim kmetijstvom in ribištvom.

Šolstvo
Vzgojnoizobraževalni sistem na Salomonih temelji na angleškem. Osnovna šola ima 6 razredov (grades) z zaključnim državnim izpitom. Srednja šola ima dve stopnji: nižjo od 1.-3. razreda (form) in višjo 4.-7. razreda. Državni izpit je po 5. 6. in 7. razredu. Po 6. razredu je mogoče iti na strokovno šolo, po 7. razredu pa na visoko. Na Salomonih sta visoki šoli poleg anglikanskega in katoliškega bogoslovja še učiteljišče in tehnični inštitut, za druge študije pa je treba v sosednjo državo Fidži.

Botrstvo
Z misijonsko akcijo Apostoli za apostole smo začeli leta 2008, ko se je s Salomonovih otokov vrnil g. Drago K. Ocvirk. Z mesečnim zneskom 10,00 EUR lahko dvanajst botrov omogoči leto dni šolanja za enega bogoslovca. Ker so duhovni poklici potrebni in ker si mladi želijo postati duhovniki, bi radi na tak način omogočili študij teologije vsem fantom na Salomonovih otokih, ki trkajo na vrata bogoslovja.
Takole je pisal g. Drago Ocvirk:
»Salomoni so ena najrevnejših držav na svetu, saj pride povprečno na človeka manj kot pol evra na dan. Letni stroški za bogoslovca so 1.400 €. Nihče, ki trka na vrata bogoslovja, nima toliko denarja, tudi vsa njegova družina ne, niti njegova župnija. Ljudje živijo od tistega, kar pridelajo na polju ali ulovijo v morju. Nič od tega ni mogoče hraniti zaradi vročega in vlažnega podnebja. Tudi če bi bilo kaj viška, ga ni mogoče deliti z ljudmi na drugih otokih, ker so razdalje prevelike. Zato je treba v bogoslovju vso hrano, razen tiste, ki je bogoslovci pridelajo sami, kupiti. Ker jo vozijo iz daljne Azije, ni poceni, saj kilogram riža stane toliko kot pri nas.
Brez pomoči od drugod, Cerkev na Salomonih ni sposobna izšolati še kako potrebnih duhovnikov. Še kako potrebnih zato, ker je čez 40% prebivalstva mlajšega od 15 let (v Sloveniji 13,9%), povprečna starost pa je komaj 19 let (v Sloveniji 42 let). Zdaj je trenutek, ko so domači duhovniki najbolj potrebni, zdaj lahko storijo največ dobrega in to za več rodov. Zdaj potrebujejo Salomonci apostole, zdaj je treba vsem, ki imajo poklic, pomagati, da ga uresničijo. Zato zdaj akcija Apostoli za apostole in zato vas prosim zdaj, da se pridružite apostolom za Salomone.
“Apostol” bi mesečno daroval 10 € (oz. kolikor pač zmore!), kar letno znaša 120€. 12 apostolov zbere letno 1.440€. To je ravno dovolj za kritje stroškov za enega bogoslovca.

%d bloggers like this: