75. obletnica smrti dr. Lamberta Ehrlicha

Danes, v petek, 26. maja 2017, so s spominsko slovesnostjo na Streliški ulici in nato na Teološki fakulteti počastili 75. obletnico smrti duhovnika ljubljanske škofije, prof. dr. Lamberta Ehrlicha, ki so ga na ta dan leta 1942 umorili revolucionarji. O velikem raziskovalcu, duhovniku, pobudniku misijonskih dejavnosti v Cerkvi in zlasti domoljubu sta spregovorila dekan Teološke fakultete dr. Robert Petkovšek in prof. dr. Janez Juhant. Ehrlich je pred vsem znan kot velik narodni buditelj ob nastopu komunistične revolucije, zaradi česar je dal svoje življenje. Še prej je veljal za uglednega raziskovalca drugih religij in zlasti verovanj domorodnih avstralskih plemen.

Nekoliko manj je znano, da je bil med dvema vojnama glavni motor izjemno pestre misijonske dejavnosti v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše, v prvi Jugoslaviji. Prizadeval si je za načrten razvoj misijonske zavesti in dejavnosti zlasti med bogoslovci, duhovniki, redovniki in laiki ter organiziral številne dogodke z misijonsko tematiko. Med drugim je napisal 31 misijonskih brošur, ustanovil je Škofijsko misijonsko pisarno v Ljubljani in njeno vodenje zaupal lazaristu Ladislavu Lenčku. Preko te pisarne je delovala Družba za širjenje vere, ki jo je ustanovil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Na Ehrlichovo pobudo sta v Ljubljani začeli delovati tudi Duhovniška misijonska zveza ter Družba apostola Petra za misijonsko izobraževanje domače duhovščine in bogoslovcev. Na Teološki fakulteti je dr. Ehrlich od leta 1922 uvedel novo teološko disciplino, misiologijo, ki jo je prva leta tudi predaval. Leta 1923 je v Narodnem muzeju ob 5. katoliškem shodu pripravil misijonsko razstavo s predmeti od katoliških misijonarjev. Leta 1928 je v Slovenijo vpeljal obhajanje misijonske nedelje oz. svetovnega dneva misijonov. Od 17. do 20. julija 1929 je na Plitvicah organiziral II. Akademski misijonski tečaj za vso Cerkev v takratni Jugoslaviji (s temami o islamu in o novoustanovljenih Papeških misijonskih družbah v Rimu).

Njegova mučeniška smrt je močno prizadela naše misijonarje in njihove podpornike, vendar pestro dogajanje na tem področju, ki ga je zastavil, ni zamrlo. Očitno je od zgoraj izprosil potrebne milosti, da so naši duhovniki, redovniki in redovnice še vedno odhajali v misijone, če ne iz domovine pa izseljenski duhovniki iz Argentine in Koroške. Njegovo nosilno vlogo na področju misijonov so prevzeli predvsem dr. Vilko Fajdiga, Franc Mikuž in Ladislav Lenček. Misijonska pisarna, ki jo je ustanovil Ehrlich, se je ob osamosvojitvi razvila v Misijonsko središče Slovenije s sedežem le sto metrov stran od kraja njegove smrti, kjer se ga hvaležno spominjamo kot enega izmed ustanovnih očetov.

Misijonsko središče Slovenije

%d bloggers like this: